Menimo, da zadnje predlagano besedilo direktive v najboljši možni interpretaciji pušča odprta, v najslabši pa na široko odpira vrata do patentiranja programskih algoritmov in poslovnih metod, kot to poznajo v ZDA in kakršna je vse bolj težnja Evropskega patentnega urada. V društvu želimo izraziti zaskrbljenost zaradi dosedanjega netransparentnega načina oblikovanja slovenskega stališča o tej za širšo računalniško industrijo in za prihodnost informacijske družbe pomembni temi. Menimo, da je za
vse igralce na trgu nujno, da se direktiva sprejme in z njo poenoti zakonodaja držav članic, vendar se je treba zavedati, da ni vseeno kakšna bo njena vsebina! Majsko opozorilo društva o pomembnosti te teme so najbolj pristojni organi prezrli. Zato v tokratni izjavi podpiramo stališče Sekcije proizvajalcev programske opreme pri GZS, da direktiva v trenutni obliki zavira razvoj programske industrije, je škodljiva za male in srednje velike razvijalce programja (kakršnih je v Sloveniji največ) ter
dodajamo, da je škodljiva tudi za programerje in uporabnike prostega programja. Upamo, da bo kljub nedavni prerazporeditvi pristojnosti ministrstev mogoče odpreti konstruktivni domač dialog o tej temi, zdaj je namreč trenutek, ko bodo morala vlogo ministrstva za informacijsko družbo prevzeti druga, upamo, da uspešno. Slovenija lahko kljub majhnosti tvorno sodeluje pri izboljšanju direktive, zato pristojne pozivamo na odprt dialog z vsemi zainteresiranimi - tako z gospodarstvom kot z
negospodarstvom. Stališče Sekcije KODA.SI do predloga direktive sveta in parlamenta EU o patentiranju programske opreme Strinjamo se, da je potrebno ustrezno zaščititi intelektualno lastnino in vlaganja v razvoj programske opreme, saj tako podjetjem, ki v razvoj investirajo, zagotovimo možnost komercialnega izkoriščanja razvoja in s tem povračilo vloženih sredstev. Menimo pa, da za dosego tega cilja patentiranje programske opreme ni pravilna izbira iz naslednjih razlogov: Grožnja Lizbonski
deklaraciji IKT je ključna za doseganje ciljev Lizbonske deklaracije, saj le z njo lahko dosegamo družbo znanja in konkurenčnost malih in srednjih podjetij. Patentiranje programske opreme ima tako neposredni in posredni vpliv na deklaracijo. Vzpostavljanje novih ovir bo ogrozilo nastajanje, razvoj in rast malih in srednjih softwareskih razvojnih podjetij, ki jih je v Evropi največ. Ker bodo njihove rešitve dražje in slabše (zaradi manj konkurence), bodo posredno prizadeta vsa podjetja, ki
njihove rešitve uporabljajo. To pa lahko pomeni, da be srednji segment ekonomije ostal brez informacijske podpore, ki je temelj njegovega poslovanja, ali pa bo rešitve moral drago kupovati pri (večinoma) ameriških multinacionalkah. Od razmišljanja o najbolj konkurenčnem svetovnem gospodarstvo in dviga produktivnosti se lahko samo poslovimo. Poleg tega je nujno potrebno upoštevati tudi zaposlitveni vidik. V Evropi je danes približno 7% ljudi zaposleno v IKT in je ena od redkih industrij, v
katerih zaposlovanje še raste. Vplivi patentiranja na zaposlovanje niso znani, predvidevamo pa lahko drastičen upad. Menimo, da bo s takim razvojem najbolj prizadeta prav Evropa saj konkurenčna gospodarska območja zaradi slabe zaščite intelektualne lastnine (Kitajska, Rusija, tretji svet) tega ne bodo občutila v taki meri.. Patentne prijave so preveč liberalne Opažamo, da so vložene patentne prijave, ki patentirajo postopke (npr. košarico pri spletnem nakupovanju) kot take. Druge opisujejo
tipične, poznane in vseprisotne mehanizme (npr. indikator napredka – progress bar oz. desni klik z miško) ali njihovo programsko implementacijo (npr. elektronska glavna knjiga). Podelitev in uveljavljanje takih patentov lahko privede do situacije,kjer uporabljanje rešitev, algoritmov in komponent, ki so splošno znane in tudi splošno uporabljane ni več možno. Obstaja realna možnost, da se bo prej ali slej pojavil patent, ki bo kateremukoli podjetju preprečeval razvoj katerekoli programske
opreme. Nenatančni opisi patentiranja Predmet patentiranja je pogosto opisan preširoko ali preveč splošno. Tako posamezen patent lahko pokriva samo idejo rešitve, ne pa tudi poti do nje. Zaradi tega se pojavljajo predlogi, da bi ob morebitnem patentiranju prijavitelj moral v prijavo vključiti tudi izvorno kodo, saj bi le na tak način lahko natančno določili, kaj se patentira. To pa prinaša celo slabšo zaščito kot obstoječe avtorske pravice, saj avtomatično razkriva natančen postopek rešitve in
s tem pravzaprav uzakonja sistem odprte kode za patentirano programje. Če upoštevamo, da je programska koda živ organizem, ki se v času spreminja in dopolnjuje, potem se nam pojavi tudi težava stalnega in trajnega usklajevanja patentne prijave s trenutnim stanjem. Patentiranje je predrago Tipična patentna prijava programske opreme v Evropi stane med 30,000 in 50,000 EUR na posamezen patent. Tipično preverjanje, ali določena rešitev, algoritem in komponenta podlega patentni prijavi, stane med
2,000 in 5,000 EUR. Če upoštevamo, da bi morali preveriti praktično vse, kar uporabljamo, postane preverjanje pretirano drago. Predvidevamo, da se bo v primeru sprejetja precejšen del razvojnih proračunov namenjal za reševanje patentne problematike, s čimer se bodo manjšala že tako skromna sredstva za razvoj. Patentne prijave se uporabljajo kot mehanizem pritiska Korporacije so začele uporabljati patente kot mehanizem pritiska za pridobivanje konkurenčnih prednosti. Poznan je primer Microsofta,
ki preko SCO-ja in njegovih patentov vrši pritisk na Linux in IBM. Primer ni osamljen, saj mnoge korporacije načrtno akumulirajo patente s katerimi potem trgujejo in si jih izmenjujejo. Tipičen scenarij takega pritiska je, da podjetje A podjetju B predstavi seznam, katere patente A-ja krši B. B se nato dogovori, da A-ju kot nadomestilo omogoči uporabo določenih svojih patentov (ter še morebitno kompenzacijo v denarju). Navzkrižno-licenčni sistem deluje v primeru, da ima B dovolj patentov, ki so
A-ju zanimivi. Patentni odvetniki so si enotni, da se priporočeno število patentov giblje v tisočih, da bi bilo podjetje relativno varno pred takimi taktikami. Patentiranje lahko ogrozi celotno neodvisno produkcijo Mala in srednja podjetja, ki razvijajo programsko opremo, bodo v primeru patentiranja programske opreme najbolj prizadeta. Soočena bodo z vsemi negativnimi posledicami patentiranja, ne da bi lahko izkoriščala prednosti, ki jih patentiranje prinaša. Patentno zaščito za svoje izdelke
bodo zaradi visokih stroškov pridobitve uporabljali le redki. Ob zaostritvi patentnega preverjanja bodo mnogi proizvajalci bankrotirali – ne le zaradi kršenja pravic ampak zaradi stroškov obrambe pred tožbami. Visoko tveganje se bo preko povečanih stroškov vsaj delno preneslo na končnega uporabnika. Ker evropsko industrijo programske opreme tvorijo predvsem mala in srednje velika podjetja bo evropsko gospodarstvo tudi najbolj prizadeto. Predvidevamo, da bodo korporacije zlahka selektivno
uporabljale patentne pritiske za minimiziranje konkurence na strateških področjih. Patentiranje in odprta koda Posebno na udaru so podjetja, ki temeljijo svoje delovanje na odprti kodi (OpenSource). Softverski patenti dajejo nasprotnikom odprtokodne skupnosti izredne mehanizme za branjenje svojih monopolov ali oligopolov. To pomeni, da bi taki patenti evropsko infrastrukturo na milost in nemilost izpostavili peščici kapitalsko močnih podjetij. Posledice patentiranja za notranje razvijalce Če
privzamemo, da je programsko opremo mogoče patentirati, potem na udaru niso le proizvajalci programske opreme (profesionalni razvijalci za trg) ampak so posledice še mnogo globlje. Večine programske opreme (ocena > 57%) se namreč ne razvija za trg ampak za interno uporabo v organizacijah. Razvijalci v podjetjih lahko nevede (verjetnost dovolj ažurnega in natančnega preverjanja patentov zaradi v prejšnjih točkah navedenih razlogov je majhna) uporabijo zaščiteno lastnino. Morebitno
uveljavljanje patentne zaščite s strani upravičenca bi lahko tako ogrozilo poslovanje podjetja, ki tako rešitev uporablja oziroma odpis investicije (sunk cost). Ker se tako razvite aplikacije običajno ne prodajajo na trgu je od njih nemogoče pričakovati generiranje prihodka, ki bi vsaj delno pokril stroške patentnega raziskovanja ali nakupa pravic. Sklepamo lahko, da se bo strošek povečal do te mere, da se bodo podjetja v večji meri odločala za standardne, na trgu dostopne rešitve, ki bodo
imele rešeno vprašanje patentne zaščite a bodo neprilagojene specifičnim zahtevam, strošek poslovanja podjetij pa s tem jasno višji. Argumentov, ki govorijo proti patentiranju programske opreme je še več. Zato pozivamo ustrezne organizacije, da razmislijo o izboljšanem sistemu zaščite intelektualne lastnine. Postopek registracije intelektualne lastnine mora biti preprost in hiter, z minimalnim stroškom, ki si ga lahko privošči vsakdo. Registracija mora biti nedvoumna, iskanje zaščite pa obče
dostopno in stroškovno zanemarljivo. Licenciranje mora biti razumno in nediskriminatorno (RAND) – tako da je sistem uporaben tako za enkratno kot tudi za volumsko licenciranje. Menimo, da je do vzpostavitve takega sistema programska oprema dovolj zaščitena z obstoječim avtorskim pravom, ki zagotavlja stroškovno ugodno in razvojno vzpodbudno okolje. To potrjuje dosedanja zgodovina izredno hitrega napredka inovacij v računalništvu ob hkratnem nikoli doslej videnem hitrem ustvarjanju bogastva – in
to brez vseprisotne patentne zaščite. Zato pozivamo : - Ministrstvo za gospodarstvo Vlade RS, da izvede strokovno študijo o vplivu možnosti patentiranja programske opreme na slovenske uporabnike in proizvajalce programske opreme - Urad za intelektualno lastnino, ki je najodgovornejši za oblikovanje uradnega stališča RS, da se sestane s predstavniki slovenskih proizvajalcev programske opreme in skupaj z nami preuči pomen trenutnega predloga direktive ter oceni alternativne možnosti zaščite
intelektualne lastnine - slovenske poslance v parlamentu EU in druge predstavnike, da s svojim aktivnim delovanjem zaščitijo interese slovenskih in evropskih uporabnikov in proizvajalcev programja - GZS, da se izreče ZA ONEMOGOČITEV PATENTIRANJA PROGRAMSKE OPREME Za Sekcijo slovenskih proizvajalcev programske opreme, Andrej Mertelj, predsednik
