"Prvič sem se srečala s Tetrisom leta 1993, ko sem bila na obisku pri vnukih. Vedno me je privlačila preprostost in zabavnost GameBoya, zaradi česar sem si ga pogosto prisvojila. Vedno, ko sem igrala Super Maria ali Crash Bandicoota se je v igro vmešal eden izmed vnukov, češ, da sem prestara za takšne igrice...izkazalo se je, da so se motili."
"Ker so si vnuki kupili nov GameBoy sem starega lahko obdržala. Najraje igram Tetris, ker ne vsebuje nasilja, le kup likov, ki jih je potrebno zložiti v pravilnem zaporedju...s to igrico se lahko zamotim tudi po štiri ure dnevno. No, vse ima svojo mejo. Po nekaj mesečnem igranju me je pričel boleti levi palec, zaradi česar sem obiskala zdravnika in ga povprašala, če se me loteva artritis. Ko je izvedel za moj hobi, se je le nasmejal in mi svetoval naj ne igram tako intenzivno".
"Menim, da so igrice nekaj, v čemer lahko sodeluje celotna družina. Meni so odprle nova obzorja...nekaj o čemer se lahko pogovarjam z vnuki. Želim si, da bi imel vsakdo v mojih letih možnost preizkusiti modernejše oblike zabave - vendar z mero previdnosti".
