Med 4. in 6. septembrom bo v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu potekala 7. mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo – TBMCE 2024. Organizirata jo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in SRIP – Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica. Kot soorganizatorji so se letos pridružili tudi EIT RawMaterials RIS središča Adria in SPIRIT Slovenija ter Pomurski tehnološki park v sklopu projektov GREENE 4.0 in CI-Hub.
Konferenca TBMCE je namenjena raziskovalcem, znanstvenikom, predstavnikom gospodarstva in negospodarstva ter vladnih in nevladnih organizacij. Gre za največjo mednarodno konferenco s področja krožnega gospodarstva v regiji, ki vsako leto naslavlja pomembna vprašanja in izzive s tega področja. Ponuja prostor za mreženje, medsektorsko sodelovanje, sklepanje povezav, diseminacijo projektov in novih tehnologij ter skupno ustvarjanje novih trendov za hitrejši in učinkovitejši prehod v krožno gospodarstvo.
Teme letošnje konference vključujejo prehod energetsko intenzivne industrije v ogljično nevtralnost, valorizacijo odsluženega in onesnaženega lesa, mineralno karbonatizacijo, kritične surovine, industrijsko simbiozo ter uporabo umetne inteligence v krožnem gospodarstvu. Pred konferenco smo se o konceptu konference TBMCE ter njenem pomenu in prispevku k širši skupnosti pogovarjali s prof. dr. Zorko Novak Pintarič, redno profesorico na FKKT UM ter eno izmed idejnih vodij prve konference Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo.
Pri vašem delu in razvoju novih tehnologij in procesov na področju kemijskega inženirstva veliko sodelujete z gospodarstvom. Kaj opažate, kateri so največji izzivi, s katerimi se pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo soočajo slovenska podjetja?
Najpomembnejši izziv so po mojem mnenju ljudje. Na osnovi sodelovanj s podjetji opažamo, da če v podjetju obstaja ekipa ali posameznik, ki ima energijo, voljo in zagon, se povezuje z inštituti in fakultetami, išče znanje in sodelovanja ter pozna razvojne trende, tam razvoj odlično uspeva. Takšno podjetje lahko uspešno napreduje proti krožnemu gospodarstvu in uvaja zelene tehnologije. Kadar pa tega ni, se lahko zgodi, da se nove tehnologije uvajajo nepremišljeno, brez strategije in v praksi ne
zaživijo zaradi različnih razlogov, npr. previsokih stroškov. Seveda so tu tudi finančni izzivi. Naši preliminarni izračuni in analize pri večini projektov za krožno in trajnostno procesiranje odpadnih snovi kažejo, da je ekonomika še razmeroma neugodna. Investicije so visoke, ekonomski učinki pa ne tako veliki, da bi to odtehtali. Proizvodnja plastike iz nafte je namreč še vedno cenejša kot iz osnovnih gradnikov, tj. molekul, iz npr. recikliranega tekstila ali embalaže. Dokler je
fosilnih goriv še relativno veliko in so poceni, bo uvajanje obnovljivih tehnologij predstavljalo finančni izziv. Velik izziv je tudi pomanjkanje infrastrukture za nove vire, ki so bolj razpršeni in nizke gostote, primer je biomasa. Poleg tega so obstoječe tehnologije prilagojene sedanjim surovinam. Če bi v obstoječe proizvodne procese vpeljali surovine z drugačnimi lastnostmi, morda ne tako konstantnimi, kot smo jih vajeni, obstaja možnost, da proces ne bi deloval optimalno ali sploh
ne.
Tudi z namenom reševanja tovrstnih in drugih izzivov s področja krožnega gospodarstva ste leta 2018 skupaj z ekipo pripravili prvo mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE). S kakšnim poslanstvom in cilji v mislih ste se takrat lotili konference TBMCE?
Konferenca TBMCE je bila zasnovana kot dogodek, na katerem bi se srečevali člani SRIP – Krožno gospodarstvo, torej univerze, inštituti in podjetja, ter si izmenjevali informacije o najnovejših znanstvenih dognanjih, razvoju in projektih. Cilj konference je bil izvajanje diseminacije projektov in znanstvenih dosežkov, vzpostavljanje poslovnih sodelovanj, osebnih stikov in konzorcijev. S tem v mislih smo leta 2018 skupaj z mag. Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarske zbornice,
prof. dr. Zdravkom Kravanjo in dr. Dragico Marinič začeli z organizacijo konference. Že takrat smo oblikovali dvotirni sistem konference. Znanstveni del pokriva najnovejša dognanja in razvoj, t.i. emerging technologies oz. novih tehnologij in procesov v krožnem gospodarstvu. Strokovni del pa je namenjen okroglim mizam in panelnim diskusijam za širšo javnost, ki obravnavajo aktualne probleme in izzive iz prakse. Na začetku je bil znanstveni del konference obsežnejši, v zadnjih letih pa na
pomembnosti pridobiva tudi strokovni del, kar pritegne vse več interesa. Želimo, da sta oba dela medsebojno usklajena in povezana, se prepletata in dopolnjujeta.
Kako pomembno je po vašem mnenju medsektorsko sodelovanje, izmenjava mnenj, izkušenj in novih tehnologij ter trendov za učinkovit prehod v krožno gospodarstvo? Kakšno vlogo ima pri tem TBMCE?
Izjemna dodana vrednost in edinstvena prednost TBMCE konference je ravno v medsektorskem povezovanju in sodelovanju. Večina znanstvenih konferenc, ki se jih udeležujemo raziskovalci in akademiki, je namreč usmerjena v razmeroma ozka področja. Na teh konferencah je praviloma malo predstavnikov gospodarstva in skoraj nič predstavnikov ministrstev in vladnih ali nevladnih organizacij. S konferenco TBMCE smo želeli ustvariti prostor za povezovanje in medsektorsko interakcijo deležnikov. Na
začetku smo se soočali s pomisleki glede vzdržnosti tako širokega koncepta konference, vendar se je izkazalo, da je to prava pot. Krožno gospodarstvo je izredno interdisciplinarno in horizontalno področje, ki ga potrebuje vsako podjetje, organizacija, država in posameznik. Povsod slišimo, da za uvajanje prebojnih sprememb potrebujemo kritično maso – ljudi, raziskav in opreme – in enako je na tem področju. V zadnjih letih želimo spodbuditi tudi družboslovce, humaniste in umetnike, da se
vključujejo v konferenco, saj krožno gospodarstvo ni le stvar novih tehnologij, ampak družbe kot celote.
Letos septembra bo v Portorožu potekala že sedma mednarodna konferenca TBMCE. Še vedno gre za edino tovrstno konferenco, ki združuje predstavnike podjetij, raziskovalne in izobraževalne institucije, gospodarska združenja ter državne in nevladne organizacije. Kateri pa so ključni doprinosi, ki so jih za družbo in gospodarstvo prinesle pretekle TBMCE konference?
Konferenca TBMCE naslavlja aktualne tematike in odpira pomembna vprašanja. Spodbuja ljudi k razmišljanju – kaj lahko naredim jaz? Na podlagi spoznanj in diskutiranih tem na konferencah TBMCE se je vzpostavilo kar nekaj sodelovanj, projektov in konzorcijev. Ministrstva, ki pripravljajo ciljne projekte, lahko na konferenci slišijo o trendih, razvoju v gospodarstvu in delu raziskovalcev. Te podatke kasneje uporabijo za pripravo projektov na področju krožnega gospodarstva. Seveda je kdaj na
okroglih mizah prišlo tudi do živahnih diskusij med predstavniki gospodarstva in politike, predvsem glede pričakovanj gospodarstva do politike in kako lahko politika podpre razvoj gospodarstva. Zgodilo se je na primer, da smo predstavnikom ministrstev omenili kakšno novo rešitev in naleteli na odziv, da tega po zakonu ni mogoče izvesti. Ampak znanost ne bi bila znanost, če bi delala le tisto, kar predvidevajo zakoni. Znanost mora iti naprej in delovati širše. Če se pokaže, da je nekaj
koristno za družbo, bo zakonodaja temu sledila. TBMCE omogoča predstavitev teh idej, ponuja prostor za debato in izzivanje obstoječega stanja z namenom napredka.
Za koga je udeležba na konferenci TBMCE po vašem mnenju ključna in zakaj?
V prvi vrsti je udeležba na konferenci TBMCE ključna za raziskovalne inštitucije. Omogoča diseminacijo projektnih dosežkov, hkrati pa je lahko začetni korak proti vrhunskim znanstvenim dosežkom, saj raziskovalcem ponuja priložnost, da svoje raziskave predstavijo, prejmejo konstruktiven odziv drugih raziskovalcev in pogled podjetij iz prakse ter na teh osnovah razvijajo naprej. Udeležbo priporočam tudi podjetjem, saj se lahko povežejo z raziskovalnimi institucijami in drugimi podjetji z
namenom ustanavljanja konzorcijev za skupno prijavljanje na razpise, skupni razvoj tehnologij in rešitev ali uporabo obstoječih praks. Predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij so prav tako ključni. Za implementacijo novih tehnologij in procesov na področju krožnega gospodarstva potrebujemo zakonodajno podporo, finančne spodbude, izobraževanja, spremembe navad in miselnosti pri ljudeh. Brez širšega konsenza bodo te tehnologije vedno predrage, trajnostna prizadevanja pa premalo
dobičkonosna.
Konferenca TBMCE bo letos potekala med 4. in 6. septembrom v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Za več informacij in prijavo obiščite spletno stran https://tbmce.um.si/sl/. Dogodek ponovno poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije.
Intervju je pripravila Katja Cimermančič - Štajerska gospodarska zbornica / SRIP – Krožno gospodarstvo
