»Evropska unija ni samoumevna – vsak dan znova jo moramo graditi s sodelovanjem, spoštovanjem in pogumom. Tudi ženske pri tem nismo ob strani. Smo središče sprememb.« – dr. Jerneja Jug Jerše.
Dr. Jerneja Jug Jerše je ena tistih Slovenk, ki Evropo ne le razume, ampak jo tudi soustvarja. Kot vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji že četrto leto skrbi za to, da glas Evrope sliši Slovenijo – in obratno. Pred tem je večino svoje kariere preživela v evropskih institucijah v Bruslju, v strukturah, kjer se sprejemajo ključne odločitve za prihodnost EU. A Jerneja Jug Jerše ni zgolj visoka uradnica EU – je ženska z jasnimi stališči, vrednotami in vizijo prihodnosti, ki presega nacionalne okvire. Njeno razmišljanje je široko, strateško in človeško – v ospredju so evropske vrednote, enakost, solidarnost, zlasti pa pomen vključevanja žensk v družbene procese. Novogoričanka po koreninah, Evropejka po duši in prepričanju. Z njo smo se ob pričakovanju 9. maja, dneva Evrope, pogovarjali o izzivih njenega mandata, o položaju Slovenije v Evropski uniji, o tem, kako mlade ženske opolnomočiti za vstop v evropske institucije, in o tem, zakaj še vedno verjame, da je Evropa naša najboljša možnost – tako za Slovenijo kot za tiste, ki iščejo prostor, kjer so sodelovanje, spoštovanje in mir še vedno temeljne vrednote.
Vstopili ste v zadnje leto vašega mandata. Kako gledate na minula leta vodenja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji? Kaj je bilo najlepše, kaj najtežje?
To so bila leta velikih preizkušenj in sprememb, tako za Evropo kot za svet, okrevanje po pandemiji Covida 19, energetska kriza, varnostna in gospodarska negotovost. Najlepše je bilo sodelovanje in srečevanje z ljudmi – tako znotraj slovenskega prostora kot znotraj EU in njenih institucij. Navdihujoče je videti, koliko znanja in predanosti skupnim ciljem EU obstaja tudi na lokalni ravni. Najtežje pa je bilo usklajevati pričakovanja ljudi – razlaga, da EU ni nekaj zunanjega nekje daleč v
Bruslju, ampak da smo EU mi sami, je včasih zahtevala veliko potrpežljivosti.
Velik del vaše kariere ste preživeli v evropskih institucijah. Kaj vas je vodilo na tej poti? Je bila Evropa za vas vedno cilj – ali se je zgodila spontano?
Evropa je bila zame od nekdaj temeljna miselna pokrajina, ki me je izjemno privlačila. Že v mladih letih sem kot Novogoričanka verjela, da lahko sodelovanje presega državne meje in gradi mir. Zato ni bila naključje, ampak izbira – želja po mednarodnem sodelovanju, po iskanju rešitev v kompleksnosti.
Doma ste v Novi Gorici, a hkrati – kot pravite sami – tudi ženska Evrope. Kaj vam osebno pomeni evropska identiteta?
Zame je to občutek povezanosti v raznolikosti. Odraščala sem ob meji, v okolju, kjer si se moral znati gibati med kulturami, jeziki, svetovi. Ta obmejni prostor je kot Evropa v malem; njen duh je ob meji še posebno prisoten. Ta evropska identiteta mi pomeni spoštovanje različnosti ob skupnih vrednotah: solidarnosti, svobodi, vladavini prava. Evropa je zame to, da si lahko točno to, kar želiš biti, in nudi številne priložnosti, kako to uresničiti. Sem Slovenka in Evropejka.
Kako je biti Slovenka na visoki funkciji v evropskih institucijah? So se kdaj pojavili občutki majhnosti – in na drugi strani tudi samozavesti?
Oboje. Včasih je res težko, ker prihajamo iz majhne države po površini, po številu prebivalcev in moramo svojo prisotnost bolj argumentirati. A prav zato je pomembno, da smo samozavestni. Da ne čakamo, ampak proaktivno prispevamo. Slovenija ima znanje in izkušnje – treba jih je le pogumno postaviti na mizo. Naš glas na koncu šteje toliko kot francoski, nemški, italijanski … katerikoli drugi. Le upati si moramo biti glasni in si ne smemo sami odrediti postranskega mesta.
Kje danes vidite največje izzive Evropske unije – in kje njene največje priložnosti?
Eden največjih izzivov današnjega časa je, da ohranimo enotnost, kljub različnim pogledom in interesom. A prav v tem je tudi priložnost in naša moč – v iskanju skupnih rešitev. Trdno verjamem, da EU lahko postane svetovni zgled za zeleno, digitalno in pravično prihodnost.
Se vam zdi, da Slovenija zna dovolj samozavestno nastopati znotraj EU? Kje še vidite prostor za več proaktivnosti?
Napredujemo, o tem ni dvoma, a smo lahko še bolj drzni. Bolj pogosto se moramo postaviti v vlogo soustvarjalca. Potrebujemo več strateškega razmisleka in dolgoročnih zavez v evropskih politikah. Seveda pa je ob tem treba krepiti tudi neformalni stik z oblikovalci evropskih politik.
Kako pomembno je, da državljani – še posebej mladi aktivno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti EU? Kako lahko povečamo njihovo zavzetost in razumevanje EU?
Evropska unija vpliva na vsakdanje življenje vseh nas prav na vsakem koraku. Mladi imajo priložnost, da so glasniki sprememb, zato je njihova udeležba v delovanju EU institucij ključna. In seveda na volitvah v Evropski parlament. Potrebujemo več izobraževanja, pogovorov v šolah, lokalnih forumov – EU mora postati bližja in bolj oprijemljiva. V Hiši EU v Ljubljani ter v naših regionalnih Europe Direct centrih po celi Sloveniji se trudimo, da vsem šolarjem omogočimo dostop do znanja o EU.
Evropska komisija daje pa tudi velik poudarek na sodelovanje javnosti, zato obstaja veliko javnih posvetovanj, možnosti za izmenjavo mnenj, itd.
Evropa je za ženske po vaših besedah najboljša možnost – zakaj? Kaj še vedno manjka?
EU trdno podpira enakost spolov. Zato je oblikovala tako zakonodajne, kot tudi nezakonodajne rešitve, da to enakost omogoči. A kljub temu še vedno manjka dejanska zastopanost žensk – zlasti na vodstvenih položajih. Zato potrebujemo še več zavez, več transparentnosti in tudi več ženskih vzornic.
Kje so po vašem mnenju največje ovire za ženske na poti do vodilnih položajev v evropskih institucijah – in kako jih preseči?
Ovire so pogosto sistemske, a tudi kulturne in čisto osebne. Od značilno ženskih pričakovanj, da moramo biti popolne, do pomanjkanja mrež, ki dajejo moč, samozavest, pokončnost. Pomembna je podpora, mentorstvo, pa tudi zaupanje vase. Predvsem pa naj velja, da si med seboj pomagamo.
Bi lahko rekli, da je Evropska unija vzor pri zagotavljanju enakosti spolov – ali je to iluzija?
EU je med vodilnimi geopolitičnimi sistemi na svetu, a še ni na cilju. Je vzor v nameri in regulativi, a mora biti tudi v praksi. Enakost spolov ni enkratni dosežek, ampak stalen proces.
Kaj svetujete mladim ženskam v Sloveniji, ki razmišljajo o karieri v evropskih institucijah ali diplomaciji? Kje naj začnejo, česa naj ne zanemarijo?
Naj bodo radovedne, naj gradijo znanje, tuje jezike in predvsem svojo samozavest. Naj iščejo priložnosti – od strokovnih pripravništev , izmenjav, do povezovanja z mentorji. In naj vedo, da so prav same lahko tista sprememba, ki jo želijo videti.
V kakšni Evropi bi si želeli, da odrastejo naši in vaši otroci? Kaj je tista vrednota, ki bi jo morali najbolj negovati?
V Evropi, kjer bo raznolikost razumljena kot bogastvo. Kjer bo v središču človek – s svojim dostojanstvom, pravicami in odgovornostjo. Vrednota, ki bi jo morali najbolj negovati, pa bi morala ostati ta, ki nas najbolj ponosno identificira - to je solidarnost.
Zdi se, da smo včasih kot Evropejci razvajeni – dokler ni krize, pozabljamo, da je EU največji mirovni projekt v zgodovini. Kako naj spet začutimo vrednost tega povezovanja?
Evropa je v času svetovne negotovosti sidro stabilnosti, kraj priložnosti in spoštovanja temeljnih vrednot. Bolj kot kdaj koli po drugi svetovni vojni se danes zavedamo, da mir ni samoumeven. Spomin na preteklost mora biti opomnik, pogled v prihodnost pa mora voditi po poti, da se zgodovina ne ponovi. Moramo gojiti kulturo dialoga, spoštovanja, sodelovanja – vsak dan. EU ni nekaj oddaljenega, kar nas ne zanima. EU je naša zgodba. Zgodba vseh nas.
Kaj vam osebno daje občutek evropske povezanosti? Je to politika, kultura, ljudje, gibanje brez meja?
Ljudje. Njihove zgodbe, raznolikost, ustvarjalnost. A tudi vrednote, ki nas kljub razlikam držijo skupaj. Gibanje brez meja je le fizični izraz tega, kar nas notranje povezuje. Sama sem dve desetletji preživela v tujini in to preizkusila iz prve roke in to povezovanje zdaj še bolj razumem in doživljam.
Ko boste čez leto dni zaključili ta mandat – kaj bo ostalo z vami? In kam vas bo – če smem vprašati – pot vodila naprej?
Ostalo bo veliko hvaležnosti za priložnost, da sem lahko uresničevala najboljše iz obeh svetov – slovenskega in evropskega. Za sodelavce, za priložnosti, za odgovornost, ki sem jo imela. Kam naprej? Srčno upam, da na pot, kjer bom še naprej prispevala k evropskemu dialogu, razumevanju in skupnemu dobremu.
9. maja praznujemo dan Evrope in ob tej priložnosti bi rada vsem zaželela obilico pravih evropskih vrednost – predvsem miru, spoštovanja in razumevanja.
Intervju je pripravila Darinka Pavlič Kamien
Vabljeni na dogodke ob dnevu Evrope 2025 v Ljubljani in po Sloveniji
https://x.com/EKvSloveniji/status/1912817426049229024/photo/1
https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/dogodki/dogodki-ob-dnevu-evrope-2025-po-sloveniji-2025-05-08_sl?prefLang=en
