Eva Hribernik, ki se kot režiserka podpisuje pod prvo operno premiero letošnje sezone, se je operete Dežela smehljaja in komične opere Miši v operni hiši lotila z mislijo, da ti dve različni deli poveže v celoto. »Prav to je bila tudi želja umetniškega direktorja opere Marka Hribernika, ko me je povabil k sodelovanju,« je povedala režiserka, ki je v našem gledališču predtem postavila že nekaj predstav. Poleg komornih oper Ada ter Mož, ki je imel ženo za klobuk je denimo letos režirala tudi operni projekt z naslovom Mini opere III, v kateri so priložnost dobili študentje Akademije za glasbo, ki so ustvarili štiri nova kratka izvirna operna dela.
Dežela smehljaja in Miši v operni hiši sta nastali v dveh različnih obdobjih. Prvo je skladatelj Franz Lehár ustvaril pred več kot sto leti, druga pa je noviteta slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča, ki bo na ljubljanskem odru doživela svojo praizvedbo. »Kljub temu imata precej stičnih točk, oba glavna protagonista, princ Sou-Čon in mišek Romeo se v zgodbi podajata na pot proti resnici in svobodi, pri tem pa ju spremljata njuni ljubezni, Liza in Julija. Oba junaka se znajdeta na razpotju, pri tem pa mišek Romeo najde pogum in iz domačega okolja opere skupaj z miško Julijo stopi v resnični zunanji svet, medtem ko se princ Sou-Čon ukloni tradiciji in se odpove svoji ljubezni z Lizo,« pojasnjuje Eva Hribernik, ki živi in ustvarja razpeta med Italijo in Slovenijo, pri čemer se še posebej rada loteva del slovenskih sodobnih avtorjev.
»Imamo številne skladatelje, tudi mlade, ki ustvarjajo operne novitete. Te so za režiserje in seveda druge ustvarjalce še poseben izziv. Povsem drugače je namreč delati opero, katere skladatelj je še živ,« pravi režiserka in dodaja, da se je, preden se je lotila aktualne režije, srečala z Alojzom Ajdičem. Pogovorila sta se o njegovem delu in pričakovanjih, na koncu pa ji je pustil proste roke, da izdela svojo vizijo predstave Miši v operni hiši. »Priprava operne novitete je vselej razburljivo popotovanje, polno vprašanj, na katera pred tabo ni odgovoril še nihče. Ravno včeraj smo recimo prvič slišali, kako nova opera Miši v operni hiši zveni v polni orkestrski izvedbi,« je povedala režiserka in dodala, da rada dela za otroke, ki so zelo zahtevno občinstvo, a je prav tako prepričana, da se bodo ob opereti Dežela smehljaja in komični operi Miši v operni hiši obilno zabavali tudi odrasli.
Eva Hribernik pravi, da je operna režija njeno poslanstvo, čeprav je na to pot stopila šele po diplomi iz dramaturgije, ki jo je opravila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. »Med študijem sem se za eno leto odpravila na izmenjavo v Berlin, kjer sem začela redno obiskovati opero, ki me je povsem prevzela. Tako sem po diplomi v Ljubljani študij nadaljevala še na Akademiji za italijansko opero v Veroni, kjer sem diplomirala iz operne režije,« pravi sogovornica in pojasni, zakaj je izbrala prav režijo. V glasbo se je sicer zaljubila že v otroštvu, zato je starša prosila, naj jo vpišeta v glasbeno šolo. Na srečo sta jo oče in imama, čeprav se sama z glasbo nista ukvarjala, pri tem podpirala. A kljub ljubezni do glasbe v njej nikoli ni zrasla želja po nastopanju. »Po drugi strani sem si želela delati z ljudmi, biti del skupine, tako da sta dramaturgija in pozneje operna režija zame prava izbira,« se nasmehne in doda, da je poleg študija in dela v gledališču nenehno raziskovala tudi druge, globlje plati glasbe, ki jih ne dojemamo le z ušesi, temveč vplivajo na celo telo in duha.
»V iskanju odgovora na vprašanje, zakaj imata glasba in zvok tako močan vpliv na človeka, sem se podala na študij glasbene terapije na Konservatoriju za glasbo v Veroni in študij indijske glasbe na Konservatoriju za glasbo v Vicenzi, pridobljena znanja in izkušnje s področja glasbe in zvoka pa vnašam v svoje operne in glasbenogledališke projekte.« Pri tem naše sogovornice ne zaposluje le vprašanje, kako glasba in njene vibracije vplivajo na poslušalca, temveč predvsem, kako vplivajo na pevca oziroma glasbenega izvajalca. »Občutljiv poslušalec, torej tudi režiser, bo zaznal, kako pevec pristopi h glasbi, ali ga pri tem vodi zgolj razum ali tudi intuicija in čustva in ali pusti, da glasba vstopi vanj in ga prežame z vsemi svojimi elementi.«
Foto: Darja Štravs Tisu
