19. 5. 2025 - DCB Montana na obrobju ljubljanskega BTC je mnogo več kot poslovna stavba. Je simbol sprememb in premika, ki dokazuje, da so tudi v Sloveniji mogoči trajnostni presežki, zgrajeni s pogledom daleč v prihodnost. Gre za prvo nadstandardno poslovno zgradbo v Sloveniji, zasnovano po najzahtevnejših ESG merilih in oblikovano s strani mednarodno priznanega arhitekturnega studia BAX iz Barcelone.
Stavba bo v kratkem prejela tudi zlati certifikat DGNB, ki potrjuje njeno skladnost z najvišjimi evropskimi standardi trajnostne gradnje. DCB Montana je dokaz, da trajnost ni več alternativa, temveč novo izhodišče, nova raven – merilo za poslovne nepremičnine v Sloveniji. Za projektom stoji zdravnica, podjetnica in vizionarka dr. Diana Dimnik, ki z zavidljivo mirnostjo in odločnostjo dokazuje, da je mogoče graditi drugače – in predvsem bolje. V pogovoru razkrije, kaj vse pomeni ustvariti poslovno stavbo prihodnosti, kaj jo je vodilo k odločitvi za najvišje trajnostne standarde in kako vidi prihodnost slovenskega podjetništva v kontekstu ESG.
DCB Montana je prva poslovna stavba v Sloveniji, ki je zgrajena po najzahtevnejših trajnostnih standardih. Kaj vas je vodilo pri tej odločitvi in zakaj prav zdaj?
Vedno sem verjela, da je poslovna infrastruktura odraz časa in vrednot. Naša odločitev, da zgradimo DCB Montano po najvišjih ESG in trajnostnih standardih, ni bila povezana z modnimi trendi, ampak z odgovornostjo do prihodnosti. Verjamem, da mora vsaka nova gradnja pustiti prostor boljši, kot ga je prejela. Zdaj je čas, ko podjetja potrebujejo več kot le stene – potrebujejo prostor, ki podpira zdravje, produktivnost, povezanost in dolgoročno stabilnost.
Stavba je je v zaključni fazi pridobivanja zlatega DGNB certifikata. Kaj ta certifikat pomeni v praksi in kakšne konkretne prednosti prinaša uporabnikom?
DGNB certifikat pomeni celosten pristop k trajnosti. Ne gre zgolj za energetsko učinkovitost, temveč tudi za uporabo zdravju prijaznih materialov, dobro naravno svetlobo, akustiko, logistiko, mobilnost in življenjsko dobo objekta. DGNB velja za najbolj dodelan sistem certificiranja za trajnostno gradnjo, ki v največji meri sledi prizadevanjem Evropske komisije za zeleni prehod. Posebej ponosni smo, da je bila DCB Montana vključena v evropski projekt MESTRI-CE in izbrana kot referenčni primer
trajnostne gradnje – ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Za najemnike to pomeni nižje obratovalne stroške, odlično notranjo klimo ter prepoznavno okolje, ki utrjuje ugled podjetja kot odgovornega delodajalca. Obenem imajo na dosegu vse, kar potrebujejo – neposredno bližino obvoznice, dovolj parkirnih mest z možnostjo vgradnje električnih polnilnic, à la carte restavracijo za poslovna kosila, kongresni center za dogodke, fitnes in tuše – zato ne izgubljajo časa z
logistiko in se lahko osredotočijo na svoje delo.
Vrednost investicije je okoli 35 milijonov evrov. Je bila odločitev za ESG usmerjenost finančno težja – ali dolgoročno cenejša?
V začetku je ta odločitev seveda zahtevnejša – tako finančno kot organizacijsko. Potrebno je več znanja, več koordinacije, več premišljevanja. A dolgoročno verjamemo, da je to edina prava pot. Stroški uporabe in vzdrževanja so nižji, zgradba ima višjo tržno vrednost, večje zaupanje pri najemnikih in zagotavlja tudi bistveno višjo raven udobja in kakovosti bivanja. ESG je v tem smislu investicija, ne strošek.
Kateri trajnostni elementi vas osebno najbolj navdušujejo – bodisi energetski, arhitekturni ali človeški?
Navdušuje me, kako dobro je lahko arhitektura usklajena z naravo in človekom. Vzpostavili smo odlično energetsko ravnovesje, a še bolj pomembno se mi zdi, da smo ustvarili prostore, kjer se ljudje dobro počutijo. Naravna svetloba, svež zrak, pogledi navzven, prostornost in akustika – to so elementi, ki na dolgi rok vplivajo na zdravje in zadovoljstvo. Posebnost stavbe je tudi centralen atrij, ki omogoča dotok naravne svetlobe do vseh delovnih mest, tudi tistih v notranjosti objekta. In to ni
le trajnost za okolje, ampak tudi za človeka.
Kako bi opisali razliko med »zeleno« stavbo in ESG naravnano poslovno stavbo? Ali gre pri DCB Montani za nov standard v slovenskem prostoru?
Zelene stavbe pogosto razumemo predvsem skozi energetsko učinkovitost. ESG pa zajema tudi socialne in upravljavske vidike – kako stavba vpliva na ljudi, na lokalno skupnost, na trajnostne cilje podjetja. V tem smislu je DCB Montana res pionirka in želimo si, da bi postala nov standard. Ne zaradi tekmovanja, ampak zato, ker vemo, da se tako gradi prihodnost. Posebej smo ponosni, da je bila DCB Montana vključena v EU projekt MESTRI-CE in prepoznana kot referenčni primer trajnostne gradnje – ne
le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. V okviru projekta se na našem objektu razvija metodologija vrednotenja trajnostne gradnje, kar razumemo kot veliko priznanje za celoten projekt.
Kako so se na objekt odzvali prvi najemniki in poslovni partnerji? Ali ESG danes že postaja odločilen faktor pri najemu poslovnih prostorov?
Da, čedalje bolj. Velika in odgovorna podjetja imajo že v svojih ESG strategijah zapisano, da morajo poslovati v okolju, ki odraža njihove vrednote. Ponosna sem, da so se najemniki prepoznali v tem objektu. Povratne informacije so odlične, od pohval glede svetlobe in prostora do navdušenja nad digitalnimi rešitvami in energetsko učinkovitostjo.
Koliko prostora ste namenili »mehkim« vsebinam – prostorom za ljudi, sodelovanje, počutje? Ali trajnost danes pomeni tudi drugačno kulturo bivanja v poslu?
Absolutno. Poslovna stavba danes ni le niz pisarn. Potrebujemo prostore za srečanja, za sproščeno komunikacijo, za umik, za učenje. V DCB Montani smo to upoštevali, imamo zelene terase, skupne točke, naravno svetlobo v vseh pisarnah, veliko pozornosti pa smo namenili tudi akustiki in premišljenim prehodom med prostori.
DCB Montana je več kot le zgradba – predstavlja tudi vrednotni premik. Ali lahko zasebni investitor danes nadomesti vlogo, ki bi jo sicer pričakovali od države?
Ne nadomešča je, lahko pa postavi zgled. Zasebni sektor ima več svobode, časa in poguma, da preizkusi nekaj novega, kar lahko pozneje postane smer za druge. Če vsak člen družbe dela svoj del odgovorno, se stvari začnejo premikati.
Kot ženska investitorka v visokotehnološki, trajnostni projekt – čutite, da ste tudi vi osebno zgradili simbol nove dobe slovenskega podjetništva?
O tem bodo sodili drugi. Lahko pa rečem, da sem v ta projekt vgradila tudi del svoje osebne zaveze: do kakovosti, odgovornosti, estetike, lepote in dolgoročne vrednosti. Če s tem odpiram prostor tudi za druge ženske investitorke ali trajnostne projekte, sem tega iskreno vesela.
Kakšna je vaša vizija za prihodnost poslovnih nepremičnin v Sloveniji? Bo DCB Montana ostala pionirka – ali bo postala standard?
Močno verjamem, da bo postala standard. In upam, da bo to čim prej. Trajnost namreč ni dodatek, je nujnost. Tudi pri poslovnih stavbah. Vrednost prostora ni le v kvadratih, ampak v tem, kaj omogoča ljudem in skupnosti.
V sprejemni dvorani v pritličju imate tudi galerijo Montana. Kakšno je njeno sporočilo?
Galerija Montana je poklon kulturi kot nujnemu delu življenja. Tudi poslovnega. Gre za prostor, kjer podjetja, umetnost in javnost lahko sobivajo. S tem želimo poudariti, da ima estetika v poslu pomembno vlogo, pa tudi, da ni uspeha brez vrednot, ki presegajo poslovno bilanco.
Za konec – kaj vam ta stavba pomeni osebno? Je DCB Montana zrcalo vaših vrednot, vašega odnosa do prihodnosti – ali mogoče celo dediščina, ki jo želite pustiti slovenskemu prostoru?
DCB Montana je zame veliko več kot poslovna stavba. Je rezultat osebne odgovornosti do prostora, v katerem živimo in do prihodnosti, ki jo soustvarjamo. Gre za izraz moje vere, da podjetništvo ni le iskanje dobička, temveč tudi oblikovanje okolja, kjer lahko ljudje rastejo – varno, zdravo in navdihujoče. V njej so zajete vrednote, ki jih živim: trajnost, zanesljivost, odličnost in spoštovanje do ljudi. Vsak detajl, vsaka odločitev – od materialov do svetlobe, od energetske učinkovitosti do
umetnosti v sprejemni dvorani – nosi neko zgodbo, neko sporočilo. Če bo DCB Montana navdihnila tudi druge investitorje, da razmišljajo dolgoročno, odgovorno in v dobro širše skupnosti, potem je njen namen presežen. Lahko rečem, da je to na nek način tudi dediščina – ne v smislu nepremičnine, ampak miselnosti, ki jo puščamo za sabo.
Intervju je pripravila Darinka Pavlič Kamien.
Foto: Lipar Design Photography
