16. 12. 2025 - Finančna pismenost je vedno bila ena ključnih veščin za uspešno in varno življenje, vendar je mnogi odrasli niso imeli priložnosti sistematično osvojiti. V domačem okolju pa tako vemo, da je to ena večjih tabu tem. Slovenija ta izziv rešuje s sodobnimi izobraževalnimi programi in Digitalno knjižnico za finančno opismenjevanje odraslih, ki jih je razvila Ljudska univerza Velenje v sodelovanju s partnerji. Platforma prinaša enoten, neodvisen in praktičen vir znanja za vse generacije, kar je v svetu redkost. O tem, zakaj Slovenija potrebuje bolj finančno pismeno družbo in kako se lahko tega lotimo na učinkovit način, smo se pogovarjali z direktorico LU Velenje, Brigito Gorjup.
Veliko govorimo o finančni pismenosti, a kaj to v praksi sploh pomeni za povprečnega odraslega človeka?
Če pogledam vizionarsko, bi rekla, da je finančno pismen tisti človek, ki mu njegovo finančno znanje omogoča, da mu njegovi pasivni prihodki zagotovijo nespremenjen način življenja, če danes zaradi kakršnega koli razloga preneha delat. A začnimo najprej pri osnovni finančni pismenosti. V resničnem življenju to pomeni, da najprej razumeš čisto osnovne finančne pojme. Gre za znanje, ki nam omogoča bolj miren spanec. Ne gre za kompleksne finančne teorije, temveč za razumevanje osnov: kako
načrtovati mesečni proračun, kako se izogniti prevelikemu zadolževanju, kako varno uporabljati digitalne storitve in kako zaščititi svoj denar pred prevarami. Ko ljudje to osvojijo, se jim življenje konkretno spremeni na bolje.
Zakaj mislite, da je med ljudmi toliko nelagodja, ko govorimo o denarju?
Predvsem zato, ker mnogi občutijo zadrego priznati, da česa ne razumejo. Denar je področje, o katerem bi naj »vsi že vse vedeli«, v resnici pa večina odraslih nikoli ni imela možnosti, da bi pridobila res jasna, praktična znanja. Ko ta tabu odstranimo in se začnemo pogovarjati odprto, ljudje hitro ugotovijo, da niso sami. In kar je najlepše – ugotovijo, da se lahko nove spretnosti naučijo zelo hitro, če jih nekdo vodi na razumljiv, topel način.
Na Ljudski univerzi Velenje ste sodelovali pri razvoju nacionalnih programov. Kaj vas je pri tem najbolj presenetilo?
Presenetilo me je, kako veliko potrebo po takšnem izobraževanju imajo odrasli po vsej Sloveniji, od mladih družin pa vse do upokojencev. Ko smo pilotno izvajali programe, so udeleženci pogosto rekli: ”Kako, da tega nismo imeli že prej?” To je bila največja potrditev, da hodimo v pravo smer. Presenetila pa me je tudi izjemna učinkovitost sodobnih, interaktivnih metod, kot so kvizi in podkasti, ki so jih pripravljalci pripravili skupaj z mojo ekipo.
Kako bi preprosto opisali namen Digitalne knjižnice? Zakaj je tako velik korak naprej in zakaj je Slovenija v tem pogledu posebna?
Digitalna knjižnica je kot zemljevid po svetu financ. Je jasen, pregleden in poenoten za vse. To je prvič, da ima Slovenija enotno zbirko gradiv, prilagojenih odraslim v različnih življenjskih situacijah. Zasnovana je tako, da omogoča preprosto uporabo izobraževalcem, hkrati pa nudi podporo tistim, ki se želijo učiti sami doma. Največja prednost je njena neodvisnost: noben udeleženec ni pod pritiskom, da bi moral izbrati določeno finančno storitev. Uči se zato, da bo bolje razumel svoje
življenje, ne zato, da bi kaj kupil.
Kaj bi si želeli, da bi se v Sloveniji spremenilo, če bomo kot družba postali bolj finančno pismeni?
Želim si več miru v vseh pogledih, manj drame in finančnih stisk ter več samostojnosti in poguma pri finančnem odločanju. Ko ljudje razumejo svoje finance, je manj impulzivnih odločitev, manj zlorab in manj občutka nemoči. Zelo hitro se to pozna tudi na kakovosti medosebnih odnosov. Ko so finance urejene, je doma več razumevanja in manj stresa. Družba, v kateri ljudje znajo odgovorno ravnati z denarjem, pa je bolj stabilna, bolj odporna na krize in bolj pripravljena na prihodnost. To je
dolgoročno največja zmaga, ki si jo lahko želimo. Vesela sem, da je vlada prepoznala to potrebo, ki jo ima praktično vsak državljan Slovenije in trdno verjamem, da bodo naslednje vlade razvijale finančne kompetence svojih prebivalcev še naprej.
Intervju je pripravila A. J.
