15. 4. 2035 - Na Evropski patentni urad (EPO) so lani z vsega sveta prejeli skoraj 200.000 patentnih prijav. Slovenska podjetja in izumitelji so jih prispevali 156, kar nas uvršča na 34. mesto med državami prijaviteljicami. Izstopamo po rasti patentnih prijav in po številu izumiteljic, o čemer smo se pogovarjali z Bianko del Fabro Kopanja iz Urada Republike Slovenija za intelektualno lastnino (URSIL), ki pravi, da ima Slovenija konkurenčen in svetovno primerljiv inovacijski in razvojni potencial.
Slovenija je zabeležila rast patentnih prijav za 2 odstotka, kar je precej nad povprečjem EU. Kateri so ključni dejavniki, ki so vplivali na to rast?
Kot kaže, se je število inovacij oz. prijav povečalo predvsem na tehničnih področjih, kot so: električni stroji, aparati in energetika, promet in nekaj ostalih, kar je nedvomno ključno vplivalo na rast števila patentnih prijav. Ocenjujemo, da povečano število patentih prijav kaže na zaključek inovacijsko-razvojnih ciklov v podjetjih. Patentna vloga je običajno zaključek procesa razvoja inovacije in prvi korak prenosa inovacij v proizvodnjo in lansiranja novih izdelkov ali tehnologij na
trg. Kaže pa to tudi na zavedanje slovenskih podjetij, da so stalne inovacije in ustrezno varovanje intelektualne lastnine pomemben dejavnik konkurenčnosti na trgu in poslovnega uspeha.
Med slovenskimi prijavitelji izstopajo Krka, Pipistrel in Kemijski inštitut. Kako pomembna je njihova vloga pri spodbujanju inovacij v Sloveniji?
Našteta podjetja in javni raziskovalni inštitut potrjujejo, da imamo v Sloveniji zelo inovativna in uspešna podjetja ter kakovostne in inovacijsko prodorne javne znanstvenoraziskovalne institucije. Njihov pomen je predvsem v tem, da svetovni javnosti sporočajo, da je Slovenija država, ki ima konkurenčen in svetovno primerljiv inovacijski in razvojni potencial. Na nek način pa so tudi smerokaz razvoja slovenskega gospodarstva in družbe. Na URSIL si močno prizadevamo z različnimi ukrepi - tako
s promocijo kot s krepitvijo sodelovanja s sorodnimi uradi - da bi našim podjetjem in javnim raziskovalnim institucijam omogočili dostopnost in kakovost varovanja njihove intelektualne lastnine. Prav na področju patentnega varstva smo zato sklenili vrsto sporazumov, ki našim prijaviteljem nudijo storitve, ki jim pomagajo h kakovostnejši in lažji pridobitvi patentnega varstva doma in v tujini. Krka, Pipistrel in Kemijski inštitut imajo pomembno vlogo pri spodbujanju inovacij v Sloveniji,
saj z vlaganjem v razvoj delujejo kot gonilne sile tehnološkega napredka, gospodarske rasti in mednarodne konkurenčnosti. Njihove inovacije ne prispevajo le k tehnološkemu napredku, temveč tudi k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in privabljanju tujih investicij. Hkrati s svojim zgledom spodbujajo tudi druga slovenska podjetja in raziskovalne ustanove k vlaganju v razvoj in inovacije.
V poročilu EPO se omenjajo področja, kot so zelene tehnologije, umetna inteligenca in polprevodniki. Kakšna so trenutna pričakovanja glede rasti in razvoja teh tehnologij v Evropi in Sloveniji?
V letu 2024 je bilo področje računalniške tehnologije, ki vključuje izume, povezane z umetno inteligenco, s 16.815 patentnimi prijavami prvič vodilno področje za evropske patentne prijave. Električni stroji, aparati in energetika so lani zabeležili najmočnejšo rast, to je 8,9 odstotka glede na leto 2023, ki jo je spodbudil napredek v tehnologijah čiste energije, zlasti inovacije na področju baterij, ki so zabeležile 24-odstotno rast. Število prijav na področjih, kot so zelene
tehnologije, umetna inteligenca in polprevodniki v zadnjih letih znatno raste v Evropi in v Sloveniji. Pričakujemo, da se bo rast na teh specifičnih področjih v bodoče nadaljevala, še posebej v luči sredstev, ki jih država Slovenija in pa tudi EU v okviru različnih programov, kot sta Horizont EU in Next Generation EU, namenja tem razvojno-tehnološkim področjem. Prav tako pričakujemo, da se bo rast v Sloveniji, glede na močno domačo industrijo in velika nedavna tuja vlaganja, krepila na
področju farmacije in razvoja zdravil. Ne smemo pa pozabiti ali zanemariti niti našega ekosistema start-upov, ki niso nezanemarljiv dejavnik tako z vidika intelektualne lastnine kot tudi z vidika tehnološkega razvoja.
Po podatkih EPO je bila v letu 2024 za 25,6 odstotkov vseh evropskih patentov zahtevana enotna zaščita. Kakšne so prednosti tega sistema?
Prednosti tega sistema so, da lahko imetnik evropskega patenta vloži zahtevo za registracijo enotnega učinka evropskega patenta, ki brez dodatnih formalnosti velja v 18 državah članicah Evropske unije: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Švedska. Za ta patent velja, da predstavlja poenostavljeno možnost pridobitve širšega patentnega varstva z nižjimi stroški.
Strošek pristojbin za vzdrževanje evropskega patenta z enotnim učinkom je za prvih deset let veljavnosti bistveno nižji od trenutnih stroškov potrditve in vzdrževanja »klasičnega« evropskega patenta kot npr. v štirih posameznih državah. Enotna patentna zaščita oziroma evropski patent z enotnim učinkom se je potrdil kot še posebej privlačno sredstvo patentnega varstva, kar se odraža tudi v dejstvu, da je skupno število preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja, saj je prijav danes preko
50.000. Od začetka tega sistema pa do danes, torej v dobrih dveh letih, so prijavitelji iz Slovenije registrirali 91 patentov z enotnim učinkom.
Lani je bila pri 33 odstotkov vseh patentnih prijav iz Slovenije prisotna vsaj ena izumiteljica. Kako ocenjujete ta podatek v smislu spodbujanja žensk v tehnologiji in raziskavah v Sloveniji?
Tako je, leta 2024 je pri 33 odstotkih vseh patentnih prijav iz Slovenije sodelovala vsaj ena izumiteljica, kar presega 25-odstotno povprečje držav članic EPO. Delež ženskih izumiteljic iz Slovenije se v nekaj zadnjih letih povečuje, kar z zadovoljstvom pozdravljamo. Želimo si, da bi bilo inovacijsko okolje še naprej spodbudno vplivalo na število patentnih prijav. Treba pa je poudariti, da je bila in ostaja vloga izumiteljic ena izmed prioritet tako URSIL kakor tudi EPO in Svetovne
organizacije za intelektualno lastnino — WIPO. Sodobnega inovacijskega okolja brez pomembne in enakopravne vloge žensk si ne moremo prestavljati in zato smo zelo veseli, da se to odraža tudi pri patentih prijavah.
Kako bi lahko Slovenija izboljšala svoj inovacijski ekosistem, da bi postala še bolj konkurenčna v globalnem merilu, še posebej v sektorjih, kot so zelene tehnologije in umetna inteligenca?
Slovenija ima velik potencial za krepitev inovacijskega ekosistema, še posebej v sektorjih, kot so zelene tehnologije in umetna inteligenca. Za večjo globalno konkurenčnost moramo še naprej spodbujati inovativnost in vlaganja v raziskave in razvoj na nacionalni ravni. Okrepiti moramo vez med raziskavami, razvojem in industrijo, kjer ključno vlogo igra prenos tehnologij, ki pa ni mogoč brez močno in dobro varovanih pravic intelektualne lastnine. URSIL zato že nekaj časa izboljšuje
sodelovanje s slovenskim okoljem start-upov in scale-upov, in v to področje bomo naše aktivnosti usmerjali tudi v prihodnje, tako samostojno kot tudi v sodelovanju z EPO in drugimi mednarodnimi organizacijami. Spodbude bomo usmerili v razvoj start-upov in scale-upov, zlasti na področjih umetne inteligence, trajnostnih tehnologij in digitalizacije ter v utrjevanje podpornega okolja oziroma ekosistema z vključevanjem v mednarodne raziskovalne mreže.
URSIL zato v okviru Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030 izvaja konkretne ukrepe za večjo vlogo intelektualne lastnine v slovenskem inovacijsko-razvojnem ekosistemu. Zelo intenziviramo aktivnosti vezane na promocijo intelektualne lastnine v izobraževalnih institucijah, podjetjih, podpornem okolju in javnih znanstvenoraziskovalnih institucijah. Da bi izboljšali kakovost patentnih prijav in možnosti njihovega uspeha, smo sklenili več sporazumov s tujimi uradi, ki slovenskim prijaviteljem omogočajo dodatne ugodnejše storitve o stanju tehnike in predvsem pri ugotavljanju ključnih meril inovativnosti — se pravi, ali so njihovi izumi novi, inventivni in gospodarsko uporabni. Predvsem za mala in srednja podjetja in javne raziskovalne in izobraževalne institucije pa smo v tem okviru zagotovili tudi časovno in finančno ugodnejši dostop do teh storitev.
Intervju je pripravila M. M.
Foto: Boštjan Lešnjak
