Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, je prepričan, da premišljeno vlaganje v cestno infrastrukturo odpira številne priložnosti za nadaljnji razvoj celotne gradbene panoge. Država bo zato morala v ceste vlagati več kot zadnja leta, v nasprotnem primeru, opozarja Henigman, se bomo čez 15 let vozili po katastrofalnih cestah.
So številke, ko govorimo o stanju cest, res tako alarmantne, kot smo lahko slišali na okrogli mizi v okviru največjega mednarodnega srečanja o gradnji in vzdrževanju cest, 15. Kolokvija o asfaltih in bitumnih?
Žal. Že okrog 70 odstotkov od 6000 kilometrov državnih cest je v slabem in zelo slabem stanju. Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in zapoznelega ukrepanja pospešeno propadajo tudi avtoceste, pri čemer vsi vemo, da je zapoznelo ukrepanje najdražje. Vozniki tega morda še ne občutijo, a dejstvo je, da se stanje voziščne konstrukcije slabša tudi na razmeroma novih avtocestnih odsekih. V državne ceste, pa naj gre za njihovo gradnjo ali obnovo, smo zadnjih pet let vlagali tako malo, da rezultat pravzaprav ne preseneča.
Na Bledu smo lahko slišali, da država ne bo več tako močno zategovala pasu na tem področju. Se bodo napovedi uresničile?
Analize so pokazale, da bi morali sistematično vlagati v obnove oziroma investicijsko vzdrževanje tako državnih cest kot avtocest. Za prve bi bilo treba za ta namen zagotoviti najmanj 250 milijonov evrov, za avtoceste pa med 70 in 90 milijoni evrov.
K navedenemu je treba dodati še nove projekte, ki jih namerava zgraditi Dars. To so v prvi vrsti avtocestni odsek Draženci–Gruškovje, druga cev predora Karavanke, hitra cesta Jagodje–Lucija ter priključki Šmarje - Sap in Brezovica. Če k temu dodamo še potrebne priprave za razširitev štiripasovnic na šestpasovnice v okolici Ljubljane in predvsem tretjo razvojno os, lahko hitro ugotovimo, da dela ne bo zmanjkalo. Dars tudi ni več tako zelo zadolžen (v primerjavi z avstrijskim Asfinagom bistveno manj, na primer) in če bo država sprejela poroštveni zakon, se lahko del loti bolj pogumno.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemna Grebenška naj bi bil do sredine prihodnjega leta pripravljen operativni program investicij v prometno infrastrukturo, ki predvideva šestletni drsni investicijski plan. Seveda za operacionalizacijo takšnega programa potrebujemo stabilno financiranje v dogovorjenem obsegu. Povedano drugače: poleg že zagotovljenih 150 milijonov evrov namenskih sredstev bo treba za državne ceste zagotoviti dodatnih vsaj 100 milijonov evrov na leto, ki jih poskušajo zagotoviti prek infrastrukturnega centa, za avtoceste pa sprejeti že omenjeni poroštveni zakon, ki bo Darsu omogočil nov investicijski cikel.
Kaj se bo zgodilo, če se stvari ne bodo začele obračati na bolje?
Če ne bomo vlagali v razvoj prometne infrastrukture in če obstoječih infrastrukturnih objektov ne bomo ustrezno in pravočasno vzdrževali, bo sistem pregorel, posledično ne bomo več sposobni zadostiti potrebam. Obremenitve na naših cestah so namreč primerljive z najrazvitejšimi državami. Če ne prej, bomo ceste primorani obnavljati, ko se bo ponovno pospešila gospodarska rast – ta bo ustvarjala dodatno povečanje prometa, javnost bo spet ogorčena zaradi zastojev na cestah in še naprej se bomo vrteli v začaranem krogu kot v zadnjih letih. Vedno poudarjam, da bi morali v obnovo cest vlagati v krizi, saj ima to, dokazano, med vsemi vlaganji v infrastrukturo, največji pozitivni vpliv na državno gospodarstvo.
Menite, da bi tudi pri nas lahko uporabili špansko strategijo opozarjanja in ozaveščanja javnosti o pomenu vlaganja v ceste?
Kot smo lahko v okviru kolokvija na Bledu slišali Juana Joseja Pottija, direktorja podjetja Asfema iz Madrida, so Španci izkoristili moč družbenih omrežij in začeli ozaveščati javnost o pomenu obnove cest z neposrednimi prenosi svojega dela na spletu, z objavami na Facebooku in Twitterju. Skratka, zelo sistematično so se lotili obveščanja široke množice ljudi, da tako ne gre več naprej in da je treba nekaj spremeniti. Analiza je pokazala, da se je naložba v strategijo 2.0, kot so jo poimenovali, splačala, zato jo nadaljujejo. Twitter, na primer, uporablja 70 odstotkov novinarjev in 80 odstotkov politikov, zato je odličen kanal za razširjanje idej. Vsekakor ideja, vredna posnemanja.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
