»Kako pomembno je zdravje, se zavemo šele, ko zbolimo. Mi, z našim vsakdanjim delom, se trudimo, da bolezen še pravočasno preprečimo,« pojasni Primož Struna, direktor podjetja Medip, ki bolnišnicam zagotavlja opremo za delo s pacienti.
Zadnja tehnologija, ki bo pod njihovim okriljem vstopila na slovenski trg, je prav naprava, ki lahko omogoči uspešnejšo oziroma zgodnejšo diagnostiko predrakastih ali rakastih sprememb na debelem črevesu in danki ter tako močno zmanjša število smrti.
»Vsako leto zaradi te bolezni umre najmanj 700 ljudi. Z novimi endoskopskimi aparati z visokoresolucijsko multi LED-tehnologijo lahko veliko pripomoremo k zgodnejšemu odkrivanju tovrstnega raka,« je povedal Struna.
Gospod Primož Struna, znanost močno napreduje. Omenili ste, da lahko z novo in naprednejšo tehnologijo rešujemo življenja. V čem je ta naprava drugačna od že obstoječe tehnologije?
Znanost nam ponuja vedno nove in boljše, predvsem pa učinkovitejše rešitve. Znanja in izkušnje zdravnikov specialistov so seveda pomembni za njihovo uspešno delo, a velik pomen pri tem zagotovo odigra tehnologija. Sem nedvomno spada tudi najnaprednejša tehnologija japonskega podjetja Fujifilm, ki se ukvarja z razvojem medicinskih sistemov. V Slovenijo prihaja eden izmed njihovih najnovejših izdelkov – endoskop z visokoresolucijsko multi LED-tehnologijo s kar 135-kratno optično povečavo. V praksi to pomeni, da ti endoskopi, ki omogočajo visoko ločljivost, možnost izjemne povečave in LED-kromoendoskopijo, endoskopistu močno olajšajo delo, predvsem pa mu omogočajo lažje odkrivanje nepravilnosti oziroma celo predrakastih sprememb. Poleg LED-kromoendoskopije z visoko optično povečavo, ki omogoča boljšo karakterizacijo opazovane spremembe, je Fujifilm razvil še t. i. LCI-tehnologijo (Linked Color Imaging), ki s posebnim algoritmom v procesorju kamere bistveno poveča barvni kontrast opazovanega tkiva. Običajno so ravno barvna in žilna struktura ter struktura tkiva tiste, ki zdravniku pokažejo prve znake nepravilnosti. Seveda minimalnih razlik v odtenku barve sluznice še tako natačno človeško oko ni sposobno prepoznati, predvsem ko gre za ploske spremembe. Če povem bolj poenostavljeno, tehnologija LCI omogoča, da bleda barva sluznice postane še bolj »bela«, rdeči odtenki pa še bolj »rdeči«. Tako lahko zdravnikom omogočimo učinkovitejšo diagnostiko tudi po napornem urniku in večurnem gledanju v endoskopski ekran. Osebno menim, da bomo z dobrim izobraževanjem naših zdravnikov odkrili več adenomov v prebavilih, kar že obljubljajo tudi prve študije s to tehnologijo. Napredni terapevtski endoskopski pristopi danes že omogočajo, da izkušen endoskopist s posebno tehniko odstrani nekatere rakave spremembe kar med samim endoskopskim posegom. To pomeni, da pacient ne potrebuje kirurškega posega in odstranitve dela črevesa, ne potrebuje rehabilitacije, izogne se morebitnim zapletom. Za razmejitev med zdravim in bolnim tkivom lahko pri teh posegih LCI-tehnologija igra ključno vlogo in občutno poenostavi razmejitev med bolnim in zdravim tkivom ter hkrati prepreči, da bi del bolnega tkiva ostal spregledan.
Številne študije dokazujejo, da se pri endoskopiji prebavnega trakta lahko spregleda pomemben delež predrakastih in rakastih sprememb, zato smo za mnenje povprašali tudi zdravnike specialiste. Kakšen doprinos v zdravstvu pomeni nova tehnologija, nam je zaupal primarij Milan Stefanovič, ki dnevno opravi na desetine kolonoskopij.
Takšna tehnologija nam lahko pomaga pri odločitvi o možnostih in načinih endoskopske terapije. S tako imenovanim pristopom “resect and discard” bomo lahko kmalu zmanjšali potrebo po histološki opredelitvi sprememb. S tem si obetamo precejšnje prihranke in optimalni učinek diagnostike ter terapije predrakastih in rakastih sprememb v votlih delih prebavne cevi, kjer ima danes endoskopska terapija prednost pred kirurško v smislu ohranitve organa, varnosti, trajanja hospitalizacije in cenovne učinkovitosti.
Gospod Primož Struna, zasledili smo podatek, da se je število smrti zaradi raka na debelem črevesu in danki prvič v zgodovini zmanjšalo. Povejte nam, koliko ljudem bo ta tehnologija pomagala?
Res je, prvič smo spodbudno statistiko zasledili v letu 2011. Leta 2012 je za tem rakom zbolelo 200 bolnikov manj kot leta 2010. Velika zasluga gre zagotovo preventivnemu zdravstvenemu programu Svit, ki je v Sloveniji začel delovati pred osmimi leti. Pregledi v okviru programa so vsaki dve leti na voljo vsem, ki so stari od 50 do 74 let. V to ciljno skupino spada več kot pol milijona oseb oziroma najmanj vsak četrti državljan Slovenije. Prav takšnemu številu ljudi lahko pomagamo mi. Če bi temu dodali še število drugih preiskav zunaj programa Svit, pa je številka bistveno višja. Iz leta v leto se vse več ljudi odloča tudi za razširjeni preventivni zdravstveni pregled, v okviru katerega se opravita tudi gastroskopija in kolonoskopija. Rak debelega črevesa in danke se namreč lahko več let razvija brez očitnih bolezenskih znakov. S tovrstnimi pregledi, katerih učinkovitost se ob zanesljivejši in naprednejši endoskopski tehnologiji močno poveča, lahko bolezen preprečimo, še preden se sploh razvije.
Skrb za ustrezno tehnologijo v sodobno opremljeni endoskopski ambulanti verjetno ni vaše edino področje dela. Povejte nam, prosim, s čim vse se ukvarja vaše podjetje?
Endoskopija res postaja naše glavno področje delovanja. S ponosom lahko povem, da smo ravno to tehnologijo v Slovenijo pripeljali že pred enim letom, ker smo se kot ena izmed zgolj petih evropskih držav uvrstili na seznam pilotnega projekta testiranja prototipov. Danes je Slovenija z Diagnostičnim Centrom Bled in njihovimi strokovnjaki del skupine evropskih strokovnjakov za raziskave in razvoj na tem področju. Želim si, da bi lahko s svojo stalno aktivnostjo in znanjem, ki so ga prepoznali tudi v tako veliki korporaciji, kot je Fujifilm (podjetje je bilo že nekajkrat uvrščeno med 100 najbolj inovativnih in tehnološko naprednih podjetij v svetu), v projekt vključili še več strokovnjakov in s tem omogočili predvsem hitrejšo implementacijo tehnologij v naš prostor. Res je, da tehnologija pomeni investicijo, vendar je v teh primerih investicija pokrita že s prihranki, ki jih ponuja zgodnejša in učinkovitejša diagnostika. Kako pomembno je zdravje, se zavemo šele, ko zbolimo. Mi se z našim vsakdanjim delom trudimo, da bolezen pravočasno preprečimo. V primeru, ko je operativni kirurški poseg neizbežen, pa je visok odstotek tovrstnih posegov ravno tako mogoče opraviti endoskopsko (laparoskopsko). Tudi na tem področju intenzivno spremljamo tehnologijo in s svojim delom ozaveščamo in izobražujemo kirurge ter izvajamo številne aktivnosti v smeri še manj invazivnih posegov in hitrejšega pooperativnega okrevanja pacientov. Trenutno največ pozornosti na kirurškem področju namenjamo ginekologiji, urologiji in uroginekologiji, velik napredek pa je tudi na drugih vejah kirurgije, kjer sodelujemo s partnerskimi podjetji. Razvoj v medicini je zelo hiter, treba je akumulirati veliko znanja in včasih je nujen razmislek, na katerem področju želiš biti najboljši.
Za konec še eno kratko vprašanje – vaše področje dela je povsem zdravstveno obarvano. Kaj vas je privedlo na takšno karierno pot?
Ne morem reči, da sem to pot »podedoval«, saj so v moji družini vsi opravljali drugačen poklic. Res pa je, da me medicina navdušuje že od majhnega. Čeprav me je študijska pot zanesla v ekonomske vode, sem imel že med študijem priložnost delati v slovenskem podjetju Iskra Medical, ki medicinske naprave tudi razvija in izdeluje. Očitno se človek nezavedno obrača v smeri svojih sanj in želja. Delo z zdravstvenim osebjem, predvsem v endoskopskih ambulantah in operacijskih dvoranah, me je nedvomno zasvojilo. Slaba stran tega je, da mi čas nakako prehitro beži – upam, da za sabo pustimo dovolj sledi za nove ideje tistih, ki prihajajo za nami.
Intervju je pripravila in izvedla Maja Šmitek
