Ljubljana, 11. februar 2026 – Pred mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti so partnerji nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti « ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije na okrogli mizi podrobneje predstavili ugotovitve raziskave Karierne možnosti in delovni pogoji v znanosti 2025. Na okrogli mizi Pogled v prihodnost – karierne možnosti in delovni pogoji žensk v znanosti, ki je potekala v sklopu obeležitve 20-letnice nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti «, so se sogovornice dotaknile izzivov, s katerimi se ženske v akademskem svetu dnevno soočajo ter spregovorile o ukrepih za bolj vključujoče okolje. Po mnenju sogovornic je ravno enakovredna vključitev žensk ključna za znanstveni napredek.
Raziskavo Karierne možnosti in delovni pogoji v znanosti 2025, ki je pod drobnogled postavila zaposlene v raziskovalni in visokošolski dejavnosti po državi, je izvedla Komisija za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da bi bolje razumeli položaj žensk in moških v slovenskem raziskovalnem prostoru. Raziskava med drugim razkriva izzive, predvsem pa omogoča primerjavo skozi čas. Vedno so priložnosti tudi za hitre spremembe, da bi razmere v znanosti izboljšali, je prepričana dr. Majda Pavlin, univ. dipl. kem., predstavnica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, zaposlena na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. »Transparentnost, jasna in javno dostopna merila pri podeljevanju projektov, kadrovanju, sestavljanja komisij in napredovanja. Zdaj raziskovalci na splošno velikokrat ne vemo, kaj se dogaja,« je pojasnila.
Zadnji razpoložljivi podatki iz raziskave Karierne možnosti in delovni pogoji v znanosti 2025 kažejo, da diskriminacijo zaznavajo tako moški kot ženske, vendar jo slednje občutijo pogosteje. Zadnji razpoložljivi podatki iz raziskave Karierne možnosti in delovni pogoji v znanosti 202kažejo, da diskriminacijo zaznavajo tako moški kot ženske, vendar jo slednje občutijo pogosteje. Da do diskriminacije v slovenski znanosti prihaja zaradi spola, je ocenilo 20 odstotkov moških anketirancev, medtem ko je takšno diskriminacijo navedlo 44 odstotkov anketiranih žensk. Nasprotno je 20 odstotkov moških in sedem odstotkov žensk menilo, diskriminacije v slovenskem znanstvenem prostoru ni. Da so same ali njihove kolegice kdaj doživele diskriminacijo zaradi spola, je navedlo 44 odstotkov žensk in po drugi strani le devet odstotkov moških.
Ženske so med oblikami diskriminacije najpogosteje navedle ustvarjanje negativne osebne podobe in dolgotrajna podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, medtem ko so moški pogosto izpostavili slabše karierne možnosti. Diskriminacijo zaradi družinskih obveznosti je izpostavilo 12 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk. Raziskava pa je še pokazala, da po mnenju 20 odstotkov moških in sedem odstotkov žensk diskriminacije v slovenskem znanstvenem prostoru ni. Kot eden od odgovorov na to realnost, ki jo odstira raziskava, v Sloveniji že 20. leto deluje nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki vsako leto nagrajuje in podpira raziskovalke ter spodbuja odkrito razpravo o kariernih možnostih, delovnih pogojih in enakosti v znanosti. Od svoje ustanovitve leta 2006 je program nagradil že 55 slovenskih raziskovalk, katerih delo odseva njihovo znanje, odličnost, vizijo in predstavlja pomemben doprinos k razvoju znanosti na področju naravoslovja, medicine oz. biotehnike.
Po prepričanju izr. prof. dr. Špele Zupančič, mag. farm., predsednice nacionalnega odbora L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki je bila leta 2017 tudi nagrajenka natečaja Za ženske v znanosti, so notranja motivacija in želja napredovati ter predvsem podpora okolja, zagotovljene možnosti financiranja in nenazadnje pravo razumevanje tudi doma tiste stvari, ki lahko pomagajo ženskam znanstvenicam, da nadaljujejo s svojo kariero in imajo možnost uspevati. Izr. prof. dr. Luca Lovrečić, univ. dipl. biol., dr. med., spec. klin. genetike, spec. lab. med. genetike, ki deluje na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino UKC Ljubljana, kjer se ukvarja z bolniki z redkimi boleznimi vseh starosti, vodi laboratorijsko dejavnost inštituta, ter sodeluje v okviru Centra za nediagnosticirane redke bolezni – prve tovrstne specializirane enote v širši regiji, je opomnila na to, kako veliko vlogo ima lahko mentor pri razvoju mladih znanstvenikov. »Mentorji naj mladim že v štartu dajejo vsaj parcialne odgovornosti, da ti lahko začutijo, da doprinašajo k delu ekipe. Pohvala je izjemnega pomena, ključno je tudi, da mentor zaslug ne jemlje zase. Drugo pa je, da jim vodja daje ideje, jih usmerja in tudi tiste, ki so zadržani, spodbuja, da se pokažejo.«
Prof. dr. Maja Zalaznik, univ. dipl. ekon., predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, pa je izpostavila tri ključna področja, ki jih po oceni UNESCO v slovenskih raziskovalnih in univerzitetnih institucijah morajo začeti še bolj resno naslavljati. »Dober koncept mentorskega sistema je ključen. Izjemnega pomena je tudi skrbno spremljanje kariernega razvoja vsakega raziskovalca ali raziskovalke, kar na primer pomeni tudi, da ženski, ki je za nekaj časa izstopila iz svojega dela zaradi družinskih obveznosti, omogočiš, da se spet vrne v svoje raziskovalno okolje. In tretja stvar, ki se je bo treba sistemsko lotiti, je tudi to, kako prepoznavati nezavedne in prikrite pristranskosti v sistemu in institucijah.«
Kdo so mlade znanstvenice, ki bodo ocenjevalno komisijo nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« prepričale letos, bo razglašeno na slavnostni podelitvi priznanj v sredo, 4. marca 2026, ob 18.00 uri, na Ljubljanskem gradu.
