Zalivska kriza ima vse bolj negativne posledice

5. 5. 2026 - Zalivska kriza ima vse bolj negativne posledice za slovensko gospodarstvo. Najnovejša analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), opravljena na osnovi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog, kaže, da se geopolitično tveganje hitro preliva v dejanske operativne motnje, stroškovni šok in pritisk na konkurenčnost podjetij.

Sodeč po analizi ankete je v zadnjih 30 dneh zamude pri dobavah zaznalo okoli 50 odstotkov podjetij, dodatna četrtina pa poroča o delni ali celo popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov. Zalivska kriza tako po oceni podjetij ni več zgolj potencialno tveganje, temveč že konkretna omejitev poslovanja. Jedro težav ostaja izrazito povezano z logistiko, kar dviguje cene in slabša preskrbljenost, ki je posledica geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Podjetja kot ključne razloge za motnje najpogosteje navajajo daljše dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zaplete v ladijskih in letalskih povezavah.

Poleg dobavljivosti se kriza najhitreje in najmočneje odraža v povečanju stroškov. Kot je na novinarski konferenci navedel glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc, »kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode (guma, plastika, umetna gnojila ipd.). Pri večini podjetij so bile podražitve s strani dobaviteljev že uresničene ali pa so napovedane, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v nabavne pogoje.« Ob tem opozarja, da podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene. Dve tretjini jih stroške prenaša le delno, predvsem zaradi hudih konkurenčnih pritiskov, pritiska kupcev ter dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk neposredno preliva v marže in finančno vzdržnost poslovanja podjetij.

Analiza ankete GZS kaže, da se podjetja na razmere odzivajo celovito – z iskanjem alternativnih dobaviteljev, spremembami cenikov, zamiki investicij, povečevanjem zalog in prilagajanjem transportnih poti. Skoraj polovica podjetij že odlaga ključne razvojne naložbe, kar ima lahko dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost. V prihodnjih 6 do 12 mesecih podjetja kot največja tveganja izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, možnost zastojev v proizvodnji ter likvidnostne izzive. Ob tem od države predvsem pričakujejo hitro regulativno razbremenitev, večjo predvidljivost poslovnega okolja in boljše informacije o razvoju razmer.

»Zalivska kriza se je iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok. Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene. To neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato je še toliko bolj pomembno, da bi podjetja lahko razbremenili visokih bremen vsaj na domačem parketu, kjer ima država možnost ukrepanja,« je še poudaril Bojan Ivanc.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je zato ponovno pozvala slovensko politiko k državotvornemu delovanju ter izpostavila nujnost, da »Slovenija čim prej dobi operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.« GZS je že predlagala določene kratkoročne in srednjeročne ukrepe za čimprejšnjo obrnitev trendov navzgor ter pozvala, da vlada že v prvem letu novega mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi vključevali celosten nabor ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja. Izhodišče za to je zagotovo v 10-letnem programu gospodarstva Made in Slovenia 2035.

Nahtigal je spregovorila tudi o protikriznih ukrepih. »Za energetsko intenzivna podjetja je ključno, da vlada čim prej začne izvajati že sprejeti zakon o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP) in da zagotovi predvidena sredstva v višini 30 milijonov evrov letno. To bo tovrstnim podjetjem omogočilo nekoliko nižjo ceno električne energije,« je ponovno pozvala vlado.

Kot pozitivno je označila podaljšanje Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij TGP, kar upravičenim podjetjem omogoča povračila za posredne stroške emisij še nadaljnja tri leta. V pripravi naj bi bila tudi razširitev upravičencev na več gospodarskih panog, kot to dovoljujejo decembra posodobljene smernice EU ter sočasno povečanje obsega pomoči za dodatnih 10 mio. EUR letno (z obstoječih 26 na 36 mio. EUR).

»Vlada nam je tudi potrdila, da naj bi bilo do konca maja sprejeto podaljšanje znižane stopnje prispevkov za OVE in CO2 dajatev na goriva za energetsko intenzivna podjetja – kar bo tudi v prihodnje znižalo stroške poslovanja teh podjetij in s tem povečalo njihovo konkurenčnost,« je dejala Nahtigal. Ob tem pa je tudi pozdravila pred kratkim sprejet nov evropski okvir državnih pomoči, ki je posledica vojne v Iranu (METSAF), ki širi dosedanji možen obseg pomoči držav iz CISAF smernic. Na tej podlagi poziva bodočo vlado, da poveča obseg pomoči za upravičence – elektro intenzivna podjetja - nad 30 mio. evrov letno. V smernicah pozdravlja tudi povečanje maksimalnega skupnega dovoljenega zneska državne pomoči, ki jo lahko prejme posamezno podjetje.  

Analizo ankete najete v priponki.

Foto: GZS