9. 3. 2026 - »Na GZS pozdravljamo, da je bila sprejeta novela Zakona o čezmejnem opravljanju storitev, ki predstavlja pomemben dosežek za gospodarstvo. Gre za rezultat večletnih prizadevanj GZS za bolj pravično, sorazmerno in v praksi izvedljivo ureditev čezmejnega izvajanja storitev, zlasti v cestnem prometu,« je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Novela odpravlja diskriminatornost in nesorazmernost sankcij, ki so jih povzročale dosedanje zakonske rešitve.
»Sprememba zakona zdaj jasno določa, da kršitve glede delovnega časa ne morejo več predstavljati pogoja za zavrnitev izdaje potrdila A1. S tem se A1 ponovno vzpostavlja kot evropsko dokazilo o socialnem zavarovanju, ne pa kot instrument kaznovanja delodajalcev. Hkrati zakon ohranja nadzor nad kršitvami in omogoča sankcioniranje sistemskih in nepoštenih praks,« je pojasnil direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever. Kot poudarja, se »zavzemamo za rešitve, ki omogočajo zdrav in stabilen razvoj panoge, pošteno konkurenco na trgu storitev ter hkrati učinkovito in sorazmerno varstvo pravic delavcev. Izrecno pa nasprotujemo kakršnimkoli kršitvam zakonodaje. V primeru, da do njih pride, jih morajo obravnavati za to pristojne inšpekcijske službe.«
Novela odpravlja eno ključnih sistemskih pomanjkljivosti dosedanje ureditve, ki je slovenske prevoznike postavljala v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenti iz drugih držav EU. Prejšnja ureditev je namreč omogočala, da so že ena ali dve manjši kršitvi delovnega časa v obdobju treh let vodile do izgube pravice do pridobitve potrdila A1 za celotno podjetje, ne glede na velikost podjetja ali težo kršitve.
GZS-Združenje za promet ocenjuje, da novela zakona pomembno prispeva k večji pravni in poslovni predvidljivosti, zaščiti delovnih mest ter ohranjanju konkurenčnosti slovenskih prevoznikov na enotnem evropskem trgu. GZS-Združenje za promet je ves čas opozarjalo, da prejšnja ureditev ni razlikovala med posameznimi in ponavljajočimi se kršitvami, zaradi česar je povzročala nesorazmerne posledice za poštene delodajalce. Posebej problematično je bilo tudi seštevanje več kršitev, ugotovljenih v enem samem nadzoru, kar je lahko že samo po sebi pomenilo izpolnitev pogojev za zavrnitev potrdila A1.
Najbolj prizadeta so bila zlasti mala in srednja podjetja, ki predstavljajo približno 98 odstotkov vseh prevoznikov. Ta podjetja praviloma nimajo lastnih pravnih služb in so se zaradi relativno nizkih glob pogosto odločala za hitro poravnavo prekrškov, ne da bi bila jasno opozorjena na stranske posledice, predvsem na možnost izgube A1 za vse zaposlene. Posledice so bile za številna podjetja poslovno usodne.
