4. 3. 2026 - »Sprejem prvega zakonodajnega paketa o trajnosti predstavlja pomemben in dobrodošel korak k bolj enostavnemu, preglednemu in izvedljivemu poročanju o trajnostnosti za podjetja. Za takšne poenostavitve smo se na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v zadnjih mesecih intenzivno zavzemali tako na nacionalni kot evropski ravni. Zdaj je ključno, da Evropska unija še ambiciozneje nadaljuje s prizadevanji za sistematično zmanjševanje administrativnih bremen tudi na drugih regulativnih področjih, kot so okolje, deforestacija, kemikalije, digitalizacija ter druga povezana področja, ki pomembno vplivajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva,« je ob sprejemu direktive, ki prinaša spremembe na področju trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda v podjetjih, izpostavil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Marko Djinović. Dodal je, da je sedaj skrajni čas, da Slovenija te spremembe čim hitreje prenese v svoj pravni red.
GZS kot pozitivno ocenjuje predvsem višje pragove za obveznost trajnostnega poročanja. Po novi direktivi o trajnostnem poročanju (Corporate Sustainability Reporting Directive - CSRD) so k temu zavezana zgolj podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in čistimi prihodki nad 450 milijonov evrov, podjetja iz tretjih držav, ki delujejo v EU in imajo čisti prihodek nad 450 milijonov EUR ter podružnice ali odvisna podjetja, ki ustvarijo v EU več kot 200 milijonov EUR prihodka. GZS pozdravlja tudi, da bodo mala in srednja podjetja (MSP) v vrednostni verigi z manj kot 1000 zaposlenimi imela pravico, da zavrnejo razkritje informacij, ki niso zajete v standardih za prostovoljno poročanje. V naslednjih šestih mesecih po sprejemu direktive pričakuje sprejem revidiranih evropskih standardov poročanja (ESRS), čigar namen je poenostavitev in zmanjšanje podatkovnih točk. Informacije, smernice in predlogi glede obveznega in prostovoljnega poročanja bodo na voljo na namenskem portalu, ki ga bo vzpostavila Evropska komisija.
Višji pragovi za obveznost skrbnega pregleda glede trajnostnosti bodo po novem tudi v okviru nove Direktive o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSRDDD). Zavezanci za skrben pregled bodo podjetja z več kot 5000 zaposlenimi in več kot 1,5 milijarde EUR čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu ter podjetja v EU, ki so sklenila franšizne ali licenčne pogodbe, in sicer kadar so licenčnine znašale več kot 75.000.000 EUR in so imela čistega prihodka več kot 275.000.000 EUR zadnjem poslovnem letu. Manj zahtev za razkritje informacij bo pri pripravi ocen negativnih vplivov v verigi dejavnosti tudi za poslovne partnerje. V nasprotju s prvotno sprejetim CSRDDD sta tudi odpravljeni obveznost podjetij, da sprejmejo načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb ter harmonizirana ureditev odgovornosti na ravni EU.
»Ocenjujemo, da sprejeti zakonodajni akti na ravni EU pomenijo korak v pravo smer ter pozdravljamo sprejete spremembe, ki sledijo tudi stališču in predlogom GZS,« je še dodal Djinović. GZS se je vseskozi zavzemala za takšne poenostavitve, ki bi zmanjšale obseg obveznosti o trajnostnem poročanju za podjetja. Zato je tudi aktivno sodelovala v ad hoc Delovni skupini za poenostavitve zakonodaje z namenom krepitve konkurenčnosti gospodarstva, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Kot je pojasnil Marko Djinović, je GZS pripravila pripombe in predloge za nadaljnjo poenostavitev zahtev na podlagi usklajenega skupnega stališča evropskega združenja zbornic Eurochambres, katerega članica je. Stališča so se nanašala na vse tri ključne dokumente, in sicer Direktivo o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive - CSRDDD), Direktivo o poročanju o trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Reporting Directive - CSRD) ter Uredbo o taksonomiji (Taxonomy Regulation), ki so vključene v prvi OMNIBUS paket.
Prvoten evropski okvir trajnostnega poročanja in s tem povezanega skrbnega pregleda je izrazito oteževal poročanje, saj je gospodarstvo težko sledilo nenehnim spremembam in količini zahtevanih informacij. To je bil velik izziv za večja podjetja, še bolj pa za manjša podjetje. Obvezni standard, ki je določal format in vsebino poročanja, je bil namreč izredno obsežen, tog in strokovno zahteven s preko tisoč podatkovnimi točkami, za katere je bilo treba zbirati vstopne podatke in jih oblikovati v politike in strategije komuniciranja s partnerji. To je bilo obremenilno ne le za podjetje, ki poroča, ampak tudi za njihove partnerje ne glede na njihovo velikost in dejanski vpliv na trajnostno ravnanje poročevalca. Kadrovski in finančni viri so bili s tem namesto v povečanje produktivnosti in ustvarjanja gospodarske vrednosti usmerjeni v naloge, povezane s poročanjem.
Direktiva 2026/470 je bila že objavljena v Uradnem listu EU in prične veljati 18. 3. 2026. Države članice morajo spremembe prenesti v nacionalne pravne rede. Spremembe glede poročanja o trajnostnosti (CSRD) morajo prenesti do 19. 3. 2027 in spremembe glede skrbnega pregleda (CSRDDD) do 26. 7. 2028. Začetek uporabe pravil o skrbnem pregledu je 26. 7. 2029.
