Ljubljana, 3. marec 2026 - Svetovna trgovina bi se lahko izkazala za bolj odporno, kot so mnogi pričakovali, kljub gospodarskemu nacionalizmu in naraščajočim tarifam, kaže nova analiza podjetja Boston Consulting Group. Eden izmed scenarijev napoveduje, da bo svetovna trgovina z blagom v naslednjem desetletju rasla za 2,5 % letno, nekoliko hitreje od globalnega BDP. Pri tem naj bi se obseg trgovine povečal z okoli 23 bilijonov ameriških dolarjev letno v letu 2024 na skoraj 30 bilijonov ameriških dolarjev do leta 2034. Potek trgovinskih tokov, po katerih bodo dobrine potovale, pa se bo v tem času močno spremenil.
To so ugotovitve iz najnovejšega poročila BCG-jevega Centra za geopolitiko z naslovom Trgovina na prehodu: kako se pripraviti na razdrobljen svetovni red. Ker je izjemno težko napovedati, kako bo svetovno trgovinsko okolje izgledalo čez deset let, je BCG opredelil štiri možne scenarije. Največ pozornosti in zagona ima zmernejši scenarij, poimenovan “trgovinska mreža z več vozlišči”. V njem trgovinski tokovi gravitirajo okoli štirih glavnih vozlišč, ki sledijo različnim pristopom. Ta vozlišča so ZDA, Kitajska ter dve neformalni skupini gospodarstev, ki ju BCG imenuje “Plurilateralisti” in “BRICS+ brez Kitajske.”[1]
„Prihodnost svetovne trgovine ne bo določena z enim samim sklopom pravil, temveč z razdrobljenim spletom odnosov in regionalnih prioritet,“ je povedala Aparna Bharadwaj, generalna direktorica in višja partnerica, globalna vodja Global Advantage pri BCG ter soavtorica poročila. „Za podjetja to ni le sprememba politike, temveč strateški prelomni trenutek. Podatki kažejo, da kljub naraščajoči fragmentaciji trgovina ostaja na poti rasti, prednost pa bodo imela tista podjetja, ki bodo zgodaj ukrepala in prevzela vodilno vlogo v tem spreminjajočem se okolju.“
V skladu s tem scenarijem bi:
- Delež ZDA v svetovni trgovini z blagom upadel, saj ostajajo osredotočene na politiko Najprej Amerika, ki daje prednost domači proizvodnji pred uvozom.
- Predviden upad je posledica višjih tarif in drugih ovir; delež uvoza ZDA, ki je obdavčen z dajatvami, se je od januarja 2025 povečal s 13 % na 61 %.
- Vendar počasnejša rast trgovine ne pomeni nujno počasnejše rasti BDP, če pride do povečanja potrošnje in domače proizvodnje.
- Dvosmerna trgovina z državami BRICS+ brez Kitajske naj bi rasla le za 1,5 % letno, prav tako trgovina ZDA s Plurilateralisti.
- Trgovina med ZDA in Kitajsko naj bi upadla za 4,5 %, kar nadaljuje trend upadanja iz preteklih let.
- Trgovinska rast Kitajske naj bi se nadaljevala, saj ostaja največja trgovinska partnerica držav globalnega juga.[2]
Rast Kitajske v trgovini z državami globalnega juga bo poganjala naraščajoča potreba po energiji, hrani in industrijskih surovinah ter iskanje novih trgov za končne izdelke. BCG napoveduje za Kitajsko v naslednjem desetletju posebej močno 5,5-odstotno povprečno letno stopnjo rasti (CAGR) z drugimi državami BRICS+ in 3-odstotno CAGR s preostalim svetom.
Plurilateralisti bodo do leta 2034 dosegali nadpovprečno rast trgovine med seboj in z večino držav globalnega juga. Ta raznolika skupina tako razvitih gospodarstev kot gospodarstev v razvoju ostaja zavezana trgovini, ki temelji na pravilih. Čeprav ne tvorijo formalnega bloka, je vsaka država članica enega ali več plurilateralnih trgovinskih sporazumov (vsaj med tremi državami).
Skupina vključuje vse članice EU, štiri evropske države Evropskega združenja za prosto trgovino, prvotnih 11 članic Celovitega in progresivnega sporazuma o čezpacifiškem partnerstvu CPTPP (Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Peru, Singapur in Vietnam), Združeno kraljestvo, Južno Korejo ter manjša prosto-trgovinska gospodarstva, kot sta Kostarika in Maroko.
Plurilateralisti bi lahko poglobili medsebojne odnose s 3 % CAGR v naslednjem desetletju, saj znižujejo trgovinske ovire in iščejo diverzifikacijo stran od ZDA in Kitajske. Trgovina z državami BRICS+ naj bi dosegla 2,5 % CAGR, z ostalim svetom pa 3 % CAGR. Države BRICS+ brez Kitajske bodo širile trgovinske odnose z državami globalnega juga in Kitajsko.
Skupina vključuje prvotne članice BRICS – Brazilija, Rusija, Indija in Južna Afrika – ter kasnejše članice, kot so Egipt, Etiopija, Indonezija, Iran in Združeni arabski emirati. Države BRICS+ si prizadevajo za medsebojno sodelovanje v trgovini, ki ga vidijo kot gonilo rasti, čeprav se njihov pristop razlikuje; nekatere države sklepajo dogovore z drugimi skupinami, druge ne.
Države BRICS+ brez Kitajske bi lahko dosegle 3 % CAGR z ostalim svetom in povprečno rast med seboj. Države zunaj teh štirih vozlišč so združene v kategorijo „Ostali svet“. Večina so gospodarstva globalnega juga v Aziji, Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, ki stremijo k strateški nevtralnosti. Vendar bodo ti prosti akterji v prihodnosti vse bolj pomembni, tako kot trgi kot dobavitelji blaga in storitev.
Dogodki v prihodnjih nekaj letih, kot je zaključek pogajanj o reviziji sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA) v letu 2026, bi lahko pomembno spremenili scenarij. Možne so tudi širše posledice, saj se bodo druge države odzivale na spremembe smeri ZDA ali postavljale ovire za uravnoteženje trgovinskih odnosov s Kitajsko.
„Države bodo morale že danes strateško premisliti o svoji vpetosti v globalne trgovinske tokove, saj lahko spremembe tarifnih režimov, trgovinskih sporazumov ali geopolitičnih razmerij v kratkem času preusmerijo tokove blaga in preoblikujejo konkurenčna razmerja med regijami,“ je poudarila Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG. „V obdobju vse večje fragmentacije svetovne trgovine bodo dolgoročno uspešne tiste države, ki bodo znale uravnotežiti odprtost z odpornostjo, diverzificirati trgovinske partnerje ter aktivno soustvarjati nova pravila mednarodne trgovine. Prav sposobnost prilagajanja novim trgovinskim potem bo ključna za ohranjanje gospodarske rasti in strateške avtonomije.“
„Svetovna trgovina se ne umika, ampak reorganizira,“ je dodal Marc Gilbert, izvršni direktor in starejši partner, globalni vodja Centra za geopolitiko ter soavtor poročila. „Voditelji, ki v kapitalne in strateške odločitve vključijo geopolitične vidike, bodo najbolje pripravljeni na desetletje sprememb, s čimer bodo zagotovili tako odpornost kot rast.“
Publikacijo lahko prenesete na povezavi: https://www.bcg.com/publications/2025/how-prepare-patchwork-world-order
[1] BCG zaradi njenega prevladujočega globalnega položaja Kitajsko ločuje od ostalih držav BRICS+.
[2] Globalni jug se nanaša na 133 držav članic Skupine 77 pri Združenih narodih, brez Kitajske.
