26. 2. 2026 - Reprezentativne delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), članice Ekonomsko-socialnega sveta, sprejemu predloga novele zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki naj bi ga poslanci Državnega zbora obravnavali po skrajšanem postopku, odločno nasprotujejo.
Predlog novele pomeni izrazit in nesorazmeren poseg v upravljanje gospodarskih družb ter dodatno obremenitev slovenskega gospodarstva. Še eno v nizu dodatnih obremenitev podjetij brez celovite analize finančnih učinkov ter širokega soglasja socialnih partnerjev predstavlja resno tveganje za investicije, razvoj podjetij in delovna mesta. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora so pozvale, da sprejme sklep o neprimernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo.
Predlog novele zakona bistveno širi obveznosti delodajalcev, povečuje finančna in administrativna bremena ter razširja pristojnosti svetov delavcev na način, ki posega v temeljna načela korporativnega upravljanja. Predlog med drugim ukinja prag 50 zaposlenih za uporabo zakona, uvaja dodatne obveznosti tudi za manjša podjetja ter širi vpliv delavskih predstavništev v organe vodenja in nadzora. Ustvarja tudi nepotrebne posebne dodatne obveznosti na področju varnosti in zdravja pri delu, kjer zahteva izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma vzpostavitev odbora za varnost in zdravje pri delu. Takšne spremembe bodo imele najmočnejši vpliv prav na mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva.
Posebej problematična je ureditev financiranja svetov delavcev, ki uvaja obvezna lastna sredstva za njihovo delovanje, ter dodatne stroške izobraževanj, pravnih postopkov in administrativne podpore. Gre za neposredno povečanje stroškov dela, ki bo v številnih podjetjih pomenilo več deset tisoč evrov letnih dodatnih obremenitev, v večjih družbah pa še bistveno več. Ob tem predlog novele razširja nabor prekrškov in glob za delodajalce. Predlog posega tudi v delovanje nadzornih svetov in uprav ter odpira vprašanja odgovornosti in neodvisnosti članov organov vodenja in nadzora. S tem ruši ravnotežje med deležniki, na katerem temelji sodobno korporativno upravljanje, ter ustvarja pravno negotovost za investitorje in poslovne partnerje.
Ob tem reprezentativne delodajalske organizacije pogrešajo analizo dejanske uporabe in problematike izvajanja obstoječih institutov, ki bi utemeljevala predloge sprememb in dopolnitev. Prav tako ni podanih ocen administrativnih in finančnih posledic za delodajalce, še posebej za MSP, ter primerjalno pravnega pregleda in presoje sorazmernosti ukrepov glede na slovenski gospodarski okvir. Opozarjajo tudi, da tako pomembne sistemske spremembe niso bile ustrezno obravnavane v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Predlog zakona bi moral biti obravnavan že na decembrski seji ESS, vendar so predlagatelji točko umaknili z dnevnega reda, s čimer je bila razprava med socialnimi partnerji onemogočena. Takšno ravnanje pomeni grobo izogibanje socialnemu dialogu in kršitev ustaljenih postopkov usklajevanja delovnopravne zakonodaje. Izključevanje socialnih partnerjev iz vsebinske razprave je nesprejemljivo in pomeni pomemben odmik od ustaljenih demokratičnih praks.
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta, so zato pozvale Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora, da sprejme sklep o neprimernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo.
