2. 3. 2026 - Geopolitična eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu močno vpliva na globalne energetske in transportne tokove. Najbolj so prizadeti dejavnost turizma v regiji Bližnjega vzhoda in Azije, zlasti zaradi vloge Dubaja kot ključnega letalskega vozlišča med Azijo in Evropo, letalski prevozniki ter veliki porabniki nafte in zemeljskega plina v primeru dalj časa povišanih cen energentov.
Največji vpliv zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu opaža glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc (naslovna fotografija) trenutno na trgu naftnih derivatov in zemeljskega plina. »To se vidi predvsem v zelo visoki rasti promptnih cen nafte in zemeljskega plina,« pojasnjuje. Skozi Hormuško ožino pluje skoraj četrtina celotnega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki ima posredno tudi učinek na gibanje cen v Evropi (vozlišče TTF v Rotterdamu). Cena plina za dostavo v aprilu je na kratek rok (spot cena) poskočila za okoli 25 % (s 30 EUR/MWh na 40 EUR/MWh), zato je pričakovati tudi vpliv na cene v Evropi, saj je trg za LNG precej globalen. Cena nafte brent se giblje okoli 80 USD za sodček. Morebitne motnje v oskrbi lahko povzročijo manjšo fizično dobavo naftnih derivatov za azijske države, Kitajsko ter nekatera sredozemska gospodarstva. V Evropi bi se lahko pojavila omejena dobavljivost dizelskega goriva v nekaterih sredozemskih državah, ki so blizu bližnjega Vzhoda, saj se je uvoz iz Savdske Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov v zadnjih dveh letih povečal kot nadomestilo za manjši uvoz iz Rusije.
Vpliv na Slovenijo je za zdaj omejen. Cene pogonskih goriv v Sloveniji se določajo po vnaprej opredeljeni formuli, ki temelji na 14-dnevnem povprečju cen naftnih derivatov, tečaju USD/EUR ter reguliranih dajatvah in marži. Ob večjih podražitvah nabavnih cen ima vlada možnost prilagoditve (znižanja) trošarin, s čimer lahko blaži vpliv na končne cene in inflacijo. Naslednja uskladitev cen je v Sloveniji predvidena v torek, 10. marca 2026. Najbolj negativen vpliv višjih cen zemeljskega plina je na največje industrijske porabnike v Evropi, ki imajo pogodbo vezano na mesečni ali četrtletni TTF indeks, in ne uporabljajo tudi izvedenih inštrumentov za ščitenje.
Neposreden vpliv na potrošniško inflacijo ostaja omejen. Goriva za osebna vozila predstavljajo približno 4,3 odstotka povprečne potrošniške košarice, goriva za ogrevanje pa dodatnih 0,7 odstotka, skupaj okoli pet odstotkov. Ključni dejavnik za nadaljnji razvoj razmer ostaja trajanje in obseg morebitnih motenj v energetskih tokovih (prehodi tankerjev ali napadi na rafinerije v bližnjem Vzhodu). Med dejavnostmi, ki so močno podvržene negativnim posledicam eskalacije, Ivanc izpostavlja turizem na bližnjem Vzhodu in letalske prevoznike, ki jim močno naraščajo stroški zaradi odpovedi in prestavljanja letov.
Foto: GZS
