Pravilnik o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil, je oblikovan na osnovi Zakona o varnosti cestnega prometa. Zakon v prvem odstavku 59. člena določa, da morajo imeti vsa vozila v cestnem prometu brezhibne predpisane naprave in opremo. Nadalje zakon v drugem odstavku 214. člena določa, da minister predpiše natančnejša pravila o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in vozila v cestnem prometu. Na tej pravni podlagi je ministrstvo sprejelo Pravilnik o
kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil in jasno predpisuje vsebino kompleta in način shranjevanja vsebine. Pravilnik sam tudi določa, da prične veljati 1. januarja 2005 in pri tem ne določa nikakršne izjeme glede vozil. Na podlagi navedenih dejstev je jasno, da veljajo podzakonska pravila o kompletu prve pomoči za vsa motorna vozila, ne glede na starost in tip vozila. Pravilnik o kompletu za prvo pomoč pred dopolnili tako določa natančno vsebino in obliko kompletov za
prvo pomoč za motorna vozila, po zakonu pa je obvezno, da imajo vsa motorna vozila v cestnem prometu brezhibno predpisano opremo. Navedena dejstva potrjujejo, da je Tosama – pred dopolnili pravilnika – popolnoma pravilno tolmačila predpise in ni zavajala javnosti. Dopolnila k pravilniku naj bi razjasnila vso nastalo zmedo, žal pa so povzročila še več nejasnosti in vprašanj. Določajo namreč, da bo mogoče dopolnjevati obstoječe komplete z vsebino, ki jo določa pravilnik. Kar pa je praktično
nemogoče, saj so škatle občutno premajhne. Poleg tega je omenjeno spreminjanje predpisov s stališča pravne varnosti več kot sporno, še posebej takrat, ko predpisi že veljajo in tik preden bi se predpisi dejansko pričeli uporabljati. Še posebej pa je sporno tako spreminjanje v primeru, ko je na taki osnovi gospodarski subjekt zaradi utemeljenega pričakovanja organiziral svoj proizvodni proces tako, da bi se prilagodil zahtevam veljavnih predpisov. Država s takim načinom spreminjanja predpisov
ravna izrazito neskrbno in je s tem povzročila znatno materialno škodo Tosami kot gospodarskemu subjektu na trgu. Dopolnila pravilnika tudi razlikujejo med vozili, registrirani pred 1. januarjem 2005 in po tem datumu, za kar ni prav nikakršne utemeljene dejanske ali pravne podlage. Če je bil nov pravilnik sprejet zato, da bi povečal varnost cestnega prometa, je seveda logično, da bi moral veljati za vsa vozila, ki so vključena v promet in ne le za manjšino novih vozil. Dopolnila pravilnika so
torej tudi diskriminatorna, saj ne veljajo za vse udeležence v cestnem prometu. Še posebej pa je sprememba predpisov sporna zato, ker standard, ki je bil podlaga za določitev vsebine kompletov prve pomoči, sploh ni več veljaven. Tudi Direkcija za ceste je v sporočilu za javnost 4. novembra 2004 jasno zapisala: »Vsebino kompletov za prvo pomoč je prej urejal Jugoslovanski standard z obvezno uporabo JUS H.H2.800 I – 1968. V Republiki Sloveniji pa je bilo 31. 12. 1995 na podlagi 31. člena Zakona o
standardizaciji preklicano določilo o obvezni uporabi, ki je bilo vključeno v večino JUS standardov. To pomeni, da od takrat v RS ni bilo veljavnega predpisa, ki bi urejal vsebino kompletov prve pomoči za motorna vozila, zato so se začeli pojavljati na tržišču kompleti različnih proizvajalcev, ki so se tudi po svoji vsebini rahlo razlikovali.« Glede na pravno stanje iz tega izhaja, da obvezna vsebina kompleta za prvo pomoč pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo Pravilnika o kompletu za prvo
pomoč sploh ni določena. Tako pravno stanje pa dejansko omogoča, da vozila, registrirana pred 1. januarjem 2005 v triletnem prehodnem obdobju vozijo s kakršnimikoli kompleti prve pomoči, kar je s stališča varnosti cestnega prometa vsekakor izjemno zaskrbljujoče in nevarno.
