Pogodbo so podpisali Marijan Mateta, predsednik Upravnega odbora Združenja za kemično in gumarsko industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Franc Guštin, predsednik odbora Sekcije za kemično in gumarsko industrijo pri Združenju delodajalcev Slovenije ter predsednik delodajalske pogajalske skupine, Janez Justin, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije pri ZSSS ter Drago Vidic, predsednik Sindikata kemijske in farmacevtske dejavnosti pri sindikatu Neodvisnost KNSS. K
podpisu je pristopil tudi Ostoja Šokčevič, predsednik Sindikata SKGIPS - KS 90. Glavne spremembe v pogodbi se nanašajo na poglavja, ki so povezana s plačami in drugimi prejemki. Spremenjena je tudi tarifna priloga, ki poleg izhodiščne plače opredeljuje tudi najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih. Na osnovi tega se bodo v nekaterih podjetjih kemične in gumarske industrije osnovne plače nekoliko povišale. "Veseli me, da smo podpisali tarifno prilogo k kolektivni pogodbi za
kemijsko in gumarsko industrijo, ki se je rojevala tako dolgo. Pogajalski skupini ter odgovorni predstavniki tako delojemalske kot delodajaske strani so s tem pokazali, da se s strpnim dialogom le najde skupen jezik, četudi se tu in tam malo zatika. To je dober obet za prihodnost, saj je pred nami še uskladitev plač v panogi skladno z družbenim dogovorom o politiki plač za leti 2004 in 2005 ter uskladitev normativnega dela kolektivne pogodbe z Zakonom o delovnih razmerjih. Prepričan sem, da
bomo tudi pri tem uspešni saj se vsi zavedamo, da je trden socialni mir eden od temeljnih pogojev za izboljševanje konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva, ki se nahaja pred hudimi izzivi ob vstopu v EU. Tem izzivom bomo kos, če bomo še naprej gradili partnerski odnos med delojemalci in delodajalci, k čemer smo v Združenju kemijske industrije trdno odločeni prispevati svoj delež," je povedal Marijan Mateta. Franc Guštin: “Tekst, ki smo ga danes podpisali, je rezultat 18 krogov trdih
pogajanj, ki pa so ves čas potekala korektno in strpno in so se odvijala in končala že v letu 2002. Rezultat teh pogajanj je spremenjen in dopolnjen tarifni del kolektivne pogodbe vključno s tarifno prilogo. Namen pogajanj ni bil splošno dvigovanje plač in ostalih bonitet, ampak skladno z možnostmi posameznih podskupin znotraj dejavnosti določiti najnižjo ceno dela za posamezni tarifni razred, ki pa pomeni tudi dejansko najnižjo osnovno plačo. S sindikati smo se o vsebinskih spremembah hitro
poenotili, več težav pa smo imeli pri usklajevanju višin in bonitet, vendar smo na osnovi podatkov o dejanskih izplačilih pri delodajalcih tudi tu našli rešitve. Žal smo bili z nekaterimi idejami in novostmi, ki smo jih zapisali v predlogu sprememb prezgodnji, zato se je podpis že izpogajanega teksta zavlekel do danes. Če bi bil tekst podpisan ob zaključku pogajanj, bi se verjetno izognili marsikaterim nevšečnostim in težavam, ki so se dogajale od takrat pa do danes, verjetno pa bi po vzoru
naše kolektivne pogodbe našli ustrezne rešitve tudi v drugih dejavnostih. Veseli me, da smo danes podpisali ta tekst, saj je to pogoj za socialni mir v naši dejavnosti, istočasno pa je s tem dana možnost za nadaljnje delo na Kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bo zajemalo uskladitev normativnega dela z Zakonom o delovnih razmerjih in uskladitev plač s sprejetim družbenim dogovorom.” Janez Justin: “ Današnji podpis pomeni konec mračnega obdobja v odnosih med delodajalci in delojemalci, kakršno je
bilo v zadnjih dveh letih. Pomeni še več, začetek novega sodelovanja, ki bo potekalo za pogajalskimi mizami. Socialni dialog na dvopartitni ravni je z današnjim dnem dobil nov zagon in prepričan sem, da se le-ta lahko razširi tudi na druga področja, tako kot je to dolgoletna praksa v Evropi. Zavedati sem moramo, da pogajanja nikoli ne smejo prinesti ne zmagovalca in ne poraženca. V vseh teh procesih morajo zmagovati argumenti in če temu dodamo še nekaj dobre volje in strpnosti so rezultati tu,
tako v korist delojemalcev kot delodajalcev. “Podpis plačnega dela panožne pogodbe za kemično industrijo Slovenije pomeni zaključek večletnih pogajanj, kjer smo delojemalci in delodajalci pokazali, da znamo najti skupne predloge, ki pomenijo nekaj več za delavce, so pa še sprejemljivi za delodajalce. Naše rešitve so izziv za začetek izgradnje novega plačnega modela in tako dobra osnova za nadaljevanje pogajanj. Pomembna izkušnja, ki smo jo v pogajanjih pridobili je, da dobra rešitev na papirju
še ne pomeni najboljše rešitve tudi v praksi, zato je potrebno predloge preveriti na dovolj velikem vzorcu. Predlog mora biti izvedljiv v različno velikih in ekonomsko stoječih podjetjih,” dodaja Vanda Pečjak, članica pogajalske skupine delodajalcev iz Save Tires. V nadaljevanju pogajanj se bodo pogajalci morali uskladiti še o normativnem delu panožne pogodbe in o znesku povečanja plač iz naslova eskalacije za leto 2004.
