• Črv Frethem.A se je pričel širiti 11. junija. V sporočilu piše, da gre za nova ozadja, podobna tistim v Windows XP. Pripeta datoteka http://www.freethemes.com navidezno izgleda kot povezava na spletno stran, dejansko pa vsebuje črva.
  • Črv Benjamin kreira okužene datoteke, ki se potem širijo z izmenjavo datotek v omrežju KaZaa. Imena okuženih datotek so najbolj pogosto iskani programi, igre in filmi.
  • Črv SQLspida se širi preko strežnikov za baze podatkov Microsoft SQL Server na podoben način kot črva CodeRed oziroma Nimda. Ko najde strežnik, ki nima nastavljenega gesla za administracijo baze, se skopira nanj in prične iskati in napadati druge nezaščitene SQL strežnike na naključno izbranih naslovih.
  • Črv VBSWG.AQ se širi v priponi ShakiraPics.jpg.vbs, napisan je bil z orodjem VBSWG. Širi se tudi preko programa mIRC.
  • Črv WorldCup ni pogost, saj se z okuženega računalnika po elektronski pošti pošlje samo enemu prejemniku. Razpošilja se kot datoteka z rezultati svetovnega nogometnega prvenstva, zadeva sporočil je: "RE: Korea Japan Results".

Večina črvov izkorišča naivnost uporabnikov, ki odpirajo pripone z zanimivimi imeni in ne uporabljajo protivirusnih programov s svežimi podatki. Poleg tega je pomembno, da uporabniki namestijo popravke operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov. Microsoft je pred mesecem dni (15. maja) objavil popravke programa Internet Explorer oziroma Outlook Express, ki preprečijo avtomatsko odpiranje pripon - to dolgo znano napako izkoriščajo mnogi črvi.

Črv Klez

V ponedeljek 17. junija bo minilo pet mesecev, odkar se je na internetu prvič pojavil črv Klez.E ter dva meseca, odkar se je pojavil črv Klez.H. Kljub "starosti" sta črva še vedno najbolj razširjena in pogosta povsod po svetu, tudi v Sloveniji.

Črv Klez se širi preko datotek in elektronske pošte. Posebnost črva je, da ponaredi podatke o pošiljatelju, tako da pošijatelj sporočila, napisan v glavi (polje Od: oziroma From:), ni nujno okužen uporabnik.

Verzija Klez.E šestega v lihih mesecih povozi vsebino dokumentov z naključnimi podatki, kar je marca in maja tudi v Sloveniji povzročilo precej težav. Še posebej nevaren bo Klez.E 6. julija, ko povozi vsebino vseh datotek na lokalnih in omrežnih diskih.

Več informacij o črvih in navodila za odstranjevanje najdete na spletni strani: http://f-secure.kabi.si