11. 2. 2026 - Kolektiv Laibach napoveduje izid novega albuma MUSICK, ki bo objavljen 1. maja 2026 na vinilu, CD-ju in v digitalni obliki pri založbi Mute. Na prihajajočem albumu MUSICK Laibach hkrati slavijo in igrivo kritizirajo sodobno dobo izkrivljene resničnosti in kičastega AI-posnemanja skozi zbirko nesporno nalezljivega popa, ki se prepušča hipervodeni postmodernosti. Sam naslov albuma, MUSICK, je ključ do te ambivalentnosti. Govori o prenasičenosti — o »slabosti od glasbe« v času, ko je je toliko, da z njo komaj še lahko vzpostavimo pristen stik.

Vsak dan se na internet naloži več kot 100.000 novih skladb, vse več med njimi pa je AI-tvorb, nekakšnih digitalnih odpadkov. Kot pri mnogih vidikih sodobnega življenja nas tudi samo poslušanje glasbe danes spodbuja k premisleku o sami resničnosti. MUSICK o tej »bolezni« govori skozi nenehno popačene zvoke in referenčne točke, hkrati pa se ukvarja še z drugo vrsto bolezni: patološko predanostjo glasbi — »obsesijo, nekakšno drogo« — ki Laibach še naprej žene v tem času prenasičenosti. 

Album napoveduje singel »Allgorhythm«, na katerem gostuje ganska pevka Wiyaala. Skladbo je produciral pop-velikan Richard X (znan po sodelovanju s Sugababes, Goldfrapp, New Order in Kelis), spremlja pa jo vedri videospot, v katerem nastopata izpostavljeni frontman Laibacha in Wiyaala, zasnovan tako, da vam v najboljšem možnem smislu »zmoti algoritem«. Ta prvi vpogled v album predstavlja drzno mešanico elektronskih pop vzorcev, nalezljivih refrenov in neizprosnih ritmov. Tako vsebinsko kot formalno skladba spretno enači manipulativno naravo algoritmov z naravo same glasbe — obe delujeta kot urok, pod vplivom katerega se znajdemo.

Vse to spominja na synth-pop estetiko osemdesetih, o čemer Laibach pravijo: »Osemdeseta niso nostalgična referenca, temveč formativni trenutek: desetletje, v katerem so digitalna logika, neoliberalna ekonomija in sistemi množičnih medijev postali popolnoma operativni in globalno usklajeni. Synth-pop ni bil zgolj glasbeni slog; bil je zvok zgodnje avtomatizacije, standardizacije in programiranih emocij. Z uporabo tega glasbenega jezika v ‘Allgorhythm’-u se ne oziramo nazaj, temveč razkrivamo izvorno točko današnje algoritemske kulture. Algoritem se ni pojavil z umetno inteligenco; obstajal je že v ritem-mašini, sekvencerju, mreži, v vnaprej nastavljenih parametrih. Synth-pop je normaliziral idejo, da je mogoče tudi čustva inženirsko oblikovati, ponavljati in optimizirati. V tem smislu je ‘Allgorhythm’ manj pesem in bolj diagram. Deluje znotraj znane, skoraj tolažilne strukture, hkrati pa kaže, kako sistemi nadzora najučinkoviteje delujejo takrat, ko so prijetni, predvidljivi in ponotranjeni. Album kot celota nadaljuje to logiko: algoritmov ne kritizira od zunaj, temveč govori njihov jezik — saj se moč najjasneje razkrije, ko jo posnemamo, okrepimo in pustimo, da se sama razgali.«

O sodelovanju z gansko pop pevko Wiyaalo, katere glas prihaja iz drugačnega glasbenega in kulturnega konteksta, Laibach pravijo:
»Sodelovanje z Wiyaalo je nastalo naravno in brez kalkulacij. Njen glas vnaša človeško prisotnost, ki ne pripada zaprtemu krogu zahodnega digitalnega popa. Vnaša trenje — drugačen ritem, poudarek in telesnost — v nasprotju s togo, programirano strukturo skladbe. V okviru ‘Allgorhythm’-a njena prisotnost deluje hkrati kot kontrast in kot ojačitev: ne kot ‘eksotični’ kontrapunkt, temveč kot opomnik, da globalni sistemi vsrkavajo vse glasove, ne glede na njihov izvor. Na ravni albuma MUSICK kot celote se ta napetost med organskim in programiranim, lokalnim in univerzalnim vleče skozi celotno izdajo. Sistem ne izključuje razlike — temveč jo integrira.«
Na ta način »Allgorhythm« nadaljuje dolgoletno strategijo Laibacha: moč se najjasneje razkrije, ko jo posnemamo, okrepimo in pustimo, da se sama razgali. Ta pop usmeritev je nedavno pritegnila pozornost slovenskega javnega servisa RTV, ki je skladbo obravnaval kot potencialnega slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije 2026, preden se je RTV Slovenija konec lanskega leta umaknila iz tekmovanja.

Album MUSICK je nastajal v maksimalističnem duhu v studiu Laibacha v Ljubljani. Obkroženi z vsemi mogočimi orodji za ustvarjanje glasbe — od analognih sintetizatorjev in igrač do računalnikov, polnih zvočnih aplikacij — so Laibach povabili sodelavce iz Slovenije in tujine, med njimi dolgoletno sodelavko Donno Marino Mårtensson in Richarda X-a. Čeprav so se potopili v sodobne produkcijske sloge, od K-popa in J-popa do eurodancea devetdesetih, bend poudarja: »Naš primarni vpliv in referenčna točka je ostal Laibach — v vseh svojih niansah, variacijah in zgodovinskih transformacijah.«

Rezultat je album, ki je izrazito pop, a hkrati nedvoumno — Laibach. Laibach se na turnejo odpravljajo 18. maja v Gradcu, nato pa nadaljujejo evropsko turnejo.

Foto | Laibach by Nika H. Praper & Ludvik