Njeno uporništvo je namreč zelo tiho, vendar ne zamolčano. Glasba na njeni novi plošči (prvi izdaji po letu 1997) je bolj temperamentna in raznovrstna kot kdajkoli; na čase je celo značilni zvok njenega klavirja zavit in skrit pod odejo strun in večkrat nasnetega vokala. Čeprav daje kdaj občutek zaspanega mrmranja, pa je le-to najbolj glasen šepet punce, ki se zna upreti: » I'm a train wreck waiting to happen … a wildfire born of frustration,« »I have to push you to see how far you'll go.«
Dolgo pričakovani povratek na sceno s prijetno barvitim in raznolikim glasbenim doživetjem.
