40. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI

Ljubljana, 2. april 2026 - Med 17. in 23. aprilom 2026 bodo jubilejni 40. Slovenski glasbeni dnevi zaznamovali sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem – prelomnega dogodka, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Festival bo s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlil razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. V ospredju bodo tako dediščina kot sodobne umetniške prakse, dogajanje pa bo prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter ponudilo celovit pogled na pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

OTVORITVENI VEČER V ZNAMENJU JANEZA MATIČIČA
40. Slovenski glasbeni dnevi se bodo v Mariboru začeli s koncertom, posvečenim skladatelju Janezu Matičiču, enemu najizvirnejših ustvarjalcev slovenske glasbe 20. stoletja. Njegov umetniški razvoj je potekal od zgodnjih, tradiciji zvestih del do drznega raziskovanja zvoka, ki ga je oblikovalo tudi delo v Parizu. Na otvoritvenem večeru bosta zazvenela njegova Koncert za klavir in orkester št. 1, v katerem se že jasno kaže skladateljev prehod k razumevanju zvoka kot temeljne glasbene materije ter Simfonija št. 1, še zaznamovana z vplivi njegovega zgodnejšega, bolj tradicionalno usmerjenega ustvarjalnega obdobja. Program bo izvedel Simfonični orkester SNG Maribor pod vodstvom Simona Krečiča, kot solistka pa bo nastopila pianistka Lovorka Nemeš Dular, dolgoletna skladateljeva sodelavka in izvrstna poznavalka njegovih del. (petek, 17. april, ob 19.30, Dvorana Ondine Otta Klasinc, SNG Maribor)

NEVIDNE NITI MED ORGLAMI, DUNAJEM IN RADIJSKIM ETROM
Recital Obiski kraljice – »Nevidne niti« organistke Polone Gantar razkriva preplet slovenskega orgelskega ustvarjanja, dunajske tradicije in zgodnjih radijskih prenosov iz 30. let 20. stoletja. Prav radio je tedaj omogočil edinstven razširjen prostor glasbenega doživetja, prenosi iz ljubljanske stolnice in frančiškanske cerkve so sakralno izkušnjo ponesli v zasebnost domov ter povezali cerkveni ambient z nastajajočim medijskim prostorom. Tako so se vzpostavljale »nevidne niti« med izvajalci, poslušalci in širšim kulturnim okoljem. Program izhaja iz povezav dela Stanka Premrla, Franca Kimovca, Matije Tomca, katera odsevajo njihovo navezanost na Dunaj ter stik z ustvarjalnostjo skladateljev, kot sta Robert Fuchs in Arnold Schönberg. Polona Gantar bo oživila to razvejano dediščino ter poudarila vlogo glasbe kot prostora povezovanja med tradicijo, medijem in širšim evropskim kulturnim prostorom. (sobota, 18. april, ob 20.00, Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani)

SAMOSPEV KOT ZRCALO SLOVENSKE POEZIJE IN GLASBE
Koncert samospevov V razkošni sreči , ki ga bosta v Viteški dvorani Križank oblikovali Štefica Grasselli in Irena Zajec prinaša strnjen pregled razvoja slovenskega vokalnega izraza. Samospev, kot ena najbolj intimnih glasbenih oblik tu zaživi v tesnem dialogu s poezijo, od Franceta Prešerna in Simona Jenka do Simona Gregorčiča in pesnikov fin-de-siècla. Program zajema skoraj stoletje ustvarjanja, od zgodnjeromantičnih uglasbitev Antona Nedvěda in Frana Serafina Vilharja ter operno naravnane lirike Antona Foersterja, do intimnih miniatur Antona Lajovica in Janka Ravnika. V drugem delu se program dotakne ustvarjalcev slovenske moderne kot so Marij Kogoj, Lucijan Marija Škerjanc in Uroš Krek, ki samospevu odpirajo nove izrazne razsežnosti, ob tem pa ohranja stik s poznoromantično tradicijo avtorjev Josip Procházka, Viktor Parma, Oskar Dev, Josip Pavčič in Emil Adamič. (nedelja, 19. april, ob 19.30, Viteška dvorana Križank)

RADIO KOT SOUSTVARJALEC GLASBENE KULTURE
Od 20. do 21. aprila bosta Viteška dvorana Križank in Dvorana Julija Betetta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani gostila mednarodni muzikološki simpozij, posvečen 100. obletnici prvega neposrednega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Pod vodstvom dr. Jerneja Weissa se bodo zbrali ugledni muzikologi iz različnih držav, ki bodo osvetlili sodobne raziskave o vlogi radia pri posredovanju umetnostne glasbe ter njegovem vplivu na razvoj skladateljskih in izvajalskih praks. Simpozij bo ponudil celovit vpogled v zgodovinske, tehnološke in estetske razsežnosti radijskih prenosov ter njihovo vlogo pri oblikovanju slovenske glasbene kulture. (ponedeljek, 20. april, Viteška dvorana Križank; torek, 21. april, Dvorana Julija Betetta, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

SODOBNA KOMORNA USTVARJALNOST V DIALOGU GENERACIJ
Društvo slovenskih skladateljev že desetletja pomembno oblikuje prostor sodobne slovenske glasbe, med drugim s svojim komornim ciklom, ki spodbuja nova dela, omogoča premiere ter povezuje ustvarjalce različnih generacij z mednarodnim okoljem. V tokratnem Koncertnem ateljeju bo v ospredju izbor svežih komornih skladb slovenskih avtorjev, ki odražajo raznolikost sodobnih ustvarjalnih pristopov. Na programu bodo dela Davida Beoviča, Matije Krečiča, Andreja Makorja, Jake Puciharja in Črta Sojarja Voglarja, med njimi pa bo tudi krstna izvedba Krečičeve skladbe Vzlet za violino, klarinet in klavir. Program prepleta vplive klasične tradicije z elementi jazza, popularne glasbe ter gledališko-vokalnega izraza, kar ustvarja živ in slogovno razgiban glasbeni tok. Izvajalsko zasedbo sestavljajo Anja Bukovec na violini, Lian Pucihar na klavirju, Jaka Pucihar na klavirju, Nina Pavšek na klarinetu, vokal Vite Mavrič in recitacija Vinka Möderndorferja. (ponedeljek, 20. april, ob 19.30, Viteška dvorana Križank)

PESMI, KI SO ZAZNAMOVALE RADIJSKI IN ZBOROVSKI SPOMIN
Koncert Pesmi, ki so premagale čas, ki bo potekal v Unionski dvorani, bo obudil dva dragocena zgodovinska zapisa slovenske glasbene in radijske dediščine. Prvi je legendarni nastop Trboveljskega slavčka iz leta 1938, drugi pa delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pod vodstvom Franceta Marolta. Oba nudita edinstven vpogled v slovensko narodno identiteto in kakovost poustvarjalcev v času, ko je radijski eter prvič razširil glasbo iz svetišč in koncertnih dvoran v domove poslušalcev. Prvi del večera bo oživel legendarni Trboveljski slavček, ki ga bo izvedel Mladinski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja. Zazvenele bodo priredbe Emila Adamiča ter dela Marka Tajčevića in Stevana Stojanovića Mokranjca. V drugem delu pa bo koncert Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 poustvaril moški del APZ Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in Zbor Slovenske filharmonije ter solistka Barbara Potočnik. Program bo predstavil priredbe Franceta Marolta, Matije Tomca, Marka Bajuka in Oskarja Deva ter romantično pesem Davorina Jenka. (torek, 21. april, ob 18.00, Unionska dvorana)

OD RAZPRAV DO ZVOČNIH DOKUMENTOV
Viteška dvorana bo odprla vrata Radijskim poslušalnicam, ki bodo obiskovalcem ponudile vpogled v slovensko glasbeno in radijsko ustvarjalnost. Program bo otvorila okrogla miza »Radio – podpora regionalni glasbeni umetnosti?«, ki jo bo vodila Vesna Volk. Sledila bo predstavitev tematike »Evroradio – Evropska unija pred Evropsko unijo«, ki jo bo podala Mojca Menart, s kratkim pregledom vključevanja Slovenije v evroradijske povezave na področju glasbene umetnosti. Nadaljeval bo Primož Trdan s predstavitvijo Oscilacij, v okviru katere bo z zvočnimi primeri predstavil šest desetletij slovenskih elektroakustičnih in eksperimentalnih raziskovanj. Program se bo sklenil s premiero radijskega dokumentarca 300 metrov upora – kronika filmskega traku Rudija Omote, po predvajanju pa bomo prisluhnili pogovoru z režiserjem Klemnom Markovčičem ter gosti Radom Likom, Dušanom Severjem, Brigito Rovšek, Bojanom Kosijem in Mirom Prljačo. (sreda, 22. april, ob 9.00, Viteška dvorana Križank)

UTRIP SODOBNE USTVARJALNOSTI
Noč slovenskih skladateljev bo ponudila širok pregled najnovejše domače ustvarjalnosti, z deli dvanajstih skladateljev različnih generacij, med njimi Vladimir Batista, David Beovič, Tomaž Burkat, Vladimir Hrovat, Uršula Jasovec, Iztok Kocen, Igor Majcen, Gašper Muženič, Črt Sojar Voglar, Tomaž Svete, Peter Šavli in Larisa Vrhunc. Večina del bo doživela premierno izvedbo, kar koncert naredi tako edinstven. Dogodek, ki poteka od leta 1992, velja za osrednjo platformo predstavitve raznovrstnih slogov in estetskih pristopov slovenske glasbe, kjer se prepletajo tradicionalni, jazzovski, minimalistični, eksperimentalni, operni in scenski vplivi. Različne zvočne svetove bodo oživeli Rebeka Pregelj, Inez Osina Rues, Matej Zupan, Uroš Bičanin, Lara Hrastnik Samec, Luca Ferrini, Jan Čibej, Jože Bogolin, Tim Jurkovič ter Nataša Burger. Večer bo odraz sodobne in dinamične podobe slovenskega glasbenega prostora. (sreda, 22. april, ob 19.30, Dvorana Slavka Osterca, Slovenska filharmonija)

ZVOČNE POKRAJINE SODOBNOSTI
40. Slovenski glasbeni dnevi se bodo zaključili s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya, ki bo izvedel program z bogatim spektralnim izrazom, medtem ko bo solist večera Žiga Stanič, diplomant klavirja in kompozicije, prejemnik študentske Prešernove nagrade ter producent orkestra. Večer bo odprl njegov Koncert za klavir in orkester št. 2, nadaljeval se bo z deli Paula Clifta in Vinka Globokarja. Cliftova Landscape (overexposed) združuje sodobni zvočni jezik z odmevi glasbenega spomina in tradicije, medtem ko Globokarjeva različica Eisenberga ustvarja spontano in nepredvidljivo zvočno tkivo, ki se razvija v trenutku. Njegova skladba odraža prepričanje, da glasba lahko premika meje in spreminja naš pogled na svet. (četrtek, 23. april, ob 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)

VIZUALNA UMETNOST MED INTROSPEKCIJO IN RADIJSKIM POGLEDOM
Letošnji razstavni program predstavljata fotografska razstava Tihi pogled na Ars Klavdija Slubana (3.–30. april), ki prikazuje ustvarjalne procese radijskih projektov, ujetih v skoraj neopazne trenutke razkrivajoč prefinjenosti umetniškega dela. Kiparska razstava Trikrat lahko ugibaš Tajde Tomšič (20. april–21. maj) pa bo preobrazila Križevniško cerkev v prostor introspektivne meditacije. Gledalca bo postavila v dialog z digitalno sodobnostjo, mitološkimi simboli in refleksijo o svobodi ter osebni prisotnosti.

Prepustite se bogastvu slovenske glasbene dediščine in v živo doživite raznoliko ustvarjalnost, ki že stoletje odmeva skozi radijske valove! Vstopnice za 40. Slovenske glasbene dneve so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih ter drugih Eventimovih prodajnih mestih. Člani Kluba Festivala Ljubljana so v redni prodaji upravičeni do 10 odstotkov popusta. Za Obiski kraljice – »Nevidne niti«, Koncertni atelje DSS in Noč slovenskih skladateljev so na voljo brezplačne vstopnice pri blagajni Križank, na Mednarodni muzikološki simpozij in Radijske poslušalnice je vstop prost. Študenti in dijaki lahko pri blagajni Križank prevzamejo brezplačne vstopnice za vse dogodke 40. Slovenskih glasbenih dnevov.

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Več informacij na ljubljanafestival.si.

Foto: Darja Štravs Tisu