Ljubljana, 22. oktober 2024 - 2. novembra ob 21.00 se bo na programu Viasat History pričela predvajati nova šestdelna serija Vohunke druge svetovne vojne z novo epizodo vsako soboto. V seriji, polni barvnih arhivskih posnetkov in strokovnih intervjujev, bodo predstavljene neustrašne ženske, ki so kljubovale predsodkom in tvegale svoja življenja, da bi vohunile za sovražnikovimi linijami in s tem spremenile potek vojne. V prispevku predstavljamo trojno agentko, manj znano sestro Christiana Diorja, ki je delovala kot vohunka, in pogumno žensko, ki je niti lesena noga ni ustavila, da se ne bi podala na življenjsko nevarne pustolovščine.
Virginia Hall je bila prva ženska vohunka, ki se je infiltrirala v Francijo. Nacisti so jo poimenovali “The Limping Lady”, ker je imela samo eno nogo. Levo nogo je izgubila v nesreči na lovu pred vojno. Toda njen duh je ostal neomajen: dala si je izdelati leseno nogo in ko je izbruhnila vojna, se je prostovoljno prijavila, da bo vozila reševalno vozilo in s fronte reševala ranjene vojake. Ko so leta 1940 Nemci zasedli Pariz, je Virginia zaradi svoje izjemne osebnosti v južni Franciji že zgradila impresivno odporniško mrežo, zato so jo takoj poslali nazaj za sovražnikove linije, da bi nadaljevala svoje dejavnosti: agente je oskrbovala z denarjem, orožjem in hrano, odpirala varne hiše in reševala letalce.
Kljub leseni nogi se ni zadovoljila le s koordiniranjem; nekoč je na policijsko postajo v Marseillu pretihotapila orodje, da bi pomagala pobegniti 12 zapornikom, ki so čakali na usmrtitev. Dolgo časa je lahko delovala svobodno, saj šovinistični gestapo ni verjel, da bi ženska lahko uspela kot vohunka. Sčasoma so jo uvrstili na svoj seznam, a kot mojstrica preoblačenja se je Virginia v enem dnevu lahko prelevila v tudi do štiri različne ženske, celo zobe so ji zbrusili, da je bila bolj podobna francoski kmetici. Nikoli je niso ujeli.
Govori se, da je svetovno znani parfum Miss Dior poimenovan po sestri Christiana Diorja Catherine. Med drugo svetovno vojno je bil Dior šele nastajajoča blagovna znamka visoke mode, Christian je gradil posel, njegova sestra pa je živela nevarno dvojno življenje. Ljubezen je bila glavna gonilna sila njenih vohunskih dejavnosti: zaljubila se je v starejšega, poročenega Herveja Des Charbonneriesa, ki je bil član odporniškega gibanja. Catherine se jim je pridružila in prek brezžičnega operaterja posredovala informacije o premikih nemških vojaških ladij in enot ter lokacijah minskih polj.
Leta 1944 jo je ujel gestapo, ki jo je mučil in izsiljeval, in ko ni hotela popustiti, so jo poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Njen brat je storil vse, da bi jo osvobodil, vendar brez uspeha. Po evakuaciji taborišča v paniki pozimi leta 1945 ji je končno uspelo pobegniti in se vrniti k družini, ki devet mesecev ni vedela, kje je. Catherine se nikoli ni mogla sprijazniti z grozotami koncentracijskega taborišča in se je odselila iz Pariza. V Callianu v Provansi je kupila kmetijo z vrtnicami, na kateri je pridelovala vrtnice za dišave.
Vsi vohuni pa niso delali le za zavezniške sile. Vera Eriksen ni veljala le za najlepšo vohunko na svetu, bila je tudi ena najbolj skrivnostnih in ni bila le dvojna, ampak trojna agentka. Rodila se je v Sibiriji, odraščala na Danskem in nato v Parizu, kjer je plesala v baletu in delala kot kurirka mamil za beloruske emigrante. Nazadnje jo je beloruski dvojni agent rekrutiral v sovjetsko obveščevalno službo. Pozneje pa se je zanjo kot vohunko za Ruse zanimala tudi MI5. Če to ni bilo dovolj, je k Veri pristopila tudi nemška vojaška obveščevalna služba Abwehr, da bi o Britancih razkrivala informacije in pomagala pri pripravah na nemško invazijo. Zapisi kažejo, da je bila prestopnica zgolj zaradi preživetja, saj so jo večkrat poskušali ubiti in izsiljevati.
Ujeli so jo, ko jo je Abwehr z dvema spremljevalcema odložil na Škotskem, kjer so se vkrcali na vlak za London. Še danes ni natančno znano, kakšna je bila njena naloga, njena usoda pa ostaja skrivnost, saj je Vera po zajetju preprosto izginila. Zgodovinarji lahko le ugibajo, kaj se je zgodilo z njo. Ali je res delala za Britance? Ali pa je bila noseča s članom britanske vlade? Ali je umrla, kar potrjuje smrtni list sumljivega izvora, izdan v Nemčiji? To ni bilo nikoli ugotovljeno. Vera je ena največjih skrivnosti vohunstva, vendar ni edina. Vojne vohunke so delovale v ozadju, na skrivaj in vsak dan kljubovale smrti. Nekatere so postale legende, druge so bile pozabljene. Vohunke druge svetovne vojne pripovedujejo o najbolj izjemnih in pogumnih med njimi.
Več o programu Viasat History: www.viasathistory.si
