Ljubljana, 27. november 2024 - V nedeljo, 1. decembra, ob 21.00 uri, bo na programu Viasat History na ogled nov dokumentarni film Temnopolti faraoni, ki razkriva pogled na davno pozabljeno civilizacijo, ki je za kratek čas vladala Egiptu. Pred tisočletji je Kušitsko kraljestvo, ki se je razprostiralo od današnjega severnega Sudana do južnega Egipta, osvojilo Egipt, ustanovilo 25. dinastijo in mu vladalo skoraj celo stoletje. Kdo so bili ti afriški kralji, kakšen vpliv so imeli na Egipt in zakaj so izginili brez sledu? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v tem članku.
Kušitsko cesarstvo sta konec 19. stoletja odkrila francoska raziskovalca Frédéric Cailliaud in Louis Linant: na poti ob Nilu so ju pričakale na tisoče let stare ruševine, med katerimi so bile tudi piramide – drugačne, kot smo jih vajeni, a vseeno piramide. Leta 1862 je druga skupina raziskovalcev odkrila ruševine še enega mesta in tam našla granitni kamen z vklesanimi hieroglifi, tako imenovano stelo, ki je precej spremenila pogled na zgodovino. Na steli je zapisano, da so v 8. stoletju pred našim štetjem Egipt osvojili Kušiti. Odkritje je razburkalo svet arheologije in delno navdihnilo Verdijevo opero Aida, v kateri faraon ugrabi kušitsko princeso, medtem ko se nasprotni strani borita za nadzor nad Egiptom.
Kušitske osvajalce je vodil kralj Piye, ki se je odločil vzpostaviti red v razdejani državi, ki je bila na robu anarhije. Ker pa so ga Egipčani kot temnopoltega človeka morali v celoti sprejeti za svojega vodjo, se je odločil, da bo vero in običaje naredil še strožje: Kušiti so želeli biti »bolj egipčanski od Egipčanov«. Ta ortodoksni odnos je za več stoletij zaznamoval egipčansko kulturo.
Vpliv 25. dinastije je viden tudi v arhitekturi. V Tebah, glavnem mestu starega Egipta, se je nahajalo sveto mesto, tempelj v Karnaku, ki so ga kušitski faraoni želeli spremeniti v svojo citadelo moči, saj so menili, da od tam izvira njihova vera. Piyejev sin Taharqa je zato v Karnaku pred templjem Ramzesa II. postavil kolonado, da bi svoje ime povezal z legendarnim faraonom – in ga celo nekoliko zameglil, saj je kolonada skoraj povsem zakrila stavbo iz Ramzesovega časa.
Vladavina Kušitov ni trajala dolgo: približno 91 let. Leta 671 pr. n. št. so Spodnji Egipt osvojili Asirci ter zajeli in izgnali člane Taharkove družine v Asirijo. Po Taharkovi smrti je njegov naslednik in nečak Tantamani še zadnjič skušal prevzeti Egipt od lokalnih vladarjev, ki so jih podpirali Asirci. Čeprav je sprva ponovno pridobil nadzor nad deli Egipta, so ga na koncu Asirci premagali in se je moral umakniti v Nubijo. Njegov poraz je pomenil konec kušitske vladavine v Egiptu. Leta 656 pr. n. št. je saitski kralj Psamtik I. ob podpori Asircev utrdil 26. dinastijo in v Egiptu so spet vladali domačini.
Kljub temu jim Kušitov ni uspelo izbrisati iz zgodovine. Zapisi o 25. dinastiji so ostali v arhivih, leta 2003 pa so v Kermi v Sudanu našli sedem kipov kušitskih kraljev. Čeprav so bili šele pred kratkim preneseni v Louvre, je njihova rekonstrukcija takoj začela odkrivati nove skrivnosti o civilizaciji, ki je Egiptu vladala približno 2800 let, preden je zamrla in utonila v pozabo. Zdaj pa bi lahko rekonstrukcija kipov razkrila nove zgodovinske povezave med podsaharsko Afriko in sredozemskim svetom: pozabljeno zgodovino Kušitov bi bilo tako treba napisati na novo.
Več o programu Viasat History: www.viasathistory.si
