Ljubljana, 15. maj 2023 - V sredo, 17. maja, in v nedeljo, 21. maja, bomo s projekcijami filma Tujca na vlaku Alfreda Hitchcocka sklenili Ciklus Patricie Highsmith. V ciklusu smo med marcem in majem prikazovali izbrane filme po literarnih predlogah mojstrice psihološkega trilerja Patricie Highsmith. Sredini projekciji ob 10. in 15. uri bosta na sporedu v okviru Filmskih srečanj ob kavi, našega dolgoletnega abonmaja za poznejša leta. Po dopoldanski projekciji bo o zgodovini kina na Kolodvorski potekal pogovor z Metko Dariš, direktorico Kinodvora. Posnetek pogovora bo kasneje na voljo na naši spletni strani. Film Tujca na vlaku je bil prvič na sporedu kina na Kolodvorski 7. in 8. junija 1967 pod naslovom Neznanec v vlaku. Projekcije filma smo pripravili v okviru praznovanj stoletnice kina na Kolodvorski, dvajsete obletnice art kina in petnajste obletnice mestnega kina.
17. maja ob 10. in 15. uri; 21. maja ob 19. uri
Tujca na vlaku
Strangers on a Train, Alfred Hitchcock, ZDA, 1951, čb, 101'
igrajo Farley Granger, Ruth Roman, Robert Walker, Leo G. Carroll, Marion Lorne, Laura Elliott, Patricia Hitchcock
distribucija Park Circus
Zgodba
»Vaša žena. Moj oče. Križ-kraž.« Psihopatski gizdalin Bruno ima za teniškega zvezdnika Guya zanimivo ponudbo: izmenjala si bosta umora. Samo šala, seveda … Patricia Highsmith je nekoč izjavila, da je med vsemi priredbami svojih romanov najbolj uživala prav v Hitchcockovem filmu.
Kritike
»Režiser Hitchcock se z zapletom poigrava ravno tako ljubeče kot blazni morilec s svojo zaroto, pri tem pa ne poskrbi le za napetost, ampak tudi za hudomušno ironijo in nepričakovani humor. /.../ Hitchcock kot običajno nenehno grozi, da bo ukradel šov lastni igralski zasedbi, a si mora tokrat pozornost deliti z igralcem Walkerjem, ki iz psihopatskega davitelja ustvari zlovešč in hkrati perverzno zabaven lik /.../.« - Time, 1950
»Ne poznam drugega novejšega filma, ki bi bolje izražal položaj sodobnega človeka, ko mora brez pomoči bogov ubežati svoji usodi.« - Jean-Luc Godard, Cahiers du Cinéma, 1952
»Hitchcockova bizarna, strupena komedija, v kateri je pokojni Robert Walker vlogo /…/ očarljivega izrojenca Bruna oblikoval z igrivo izvirnostjo: Tujca na vlaku sta pravi užitek – v nekaterih pogledih najboljši med Hitchcockovimi ameriškimi filmi. /.../ Vrhunec vznemirjenja in zabave je sekvenca, v kateri skuša Bruno podtakniti vžigalnik [na kraj zločina], medtem ko Guy nastopa na čudovito živce parajoči teniški tekmi. A tudi ta vrhunec ni tisto, kar si najbolj zapomnimo – v spominu nam ostane predvsem Robert Walker. Ljudje v zvezi s Hitchcockom ne pomislijo prav pogosto na igralske nastope; običajno se spomnijo detajlov, na primer manjkajočega prsta v 39 stopnicah ali pa mlina na veter, ki se obrača v napačno smer v Dopisniku iz tujine. Toda velik del značaja in posebnega čara pričujočega filma izhaja prav iz Walkerjeve igralske predstave. /…/ Raymond Chandler (ali pa nekdo drug – morda Czenzi Ormonde, ki je prav tako navedena v špici) je Hitchcocku priskrbel nekaj najboljših dialogov, kar jih je kdaj krasilo kakšen triler.« - Pauline Kael, 5001 Nights at the Movies
»Eno od petih ali šestih del, ki so za poznavanje Hitchcocka najpomembnejša. To je film, v katerem se osnovna hitchcockovska tema – izmenjava krivde – najbolj jasno izrazi, in to ne le kot tema, temveč kot glavna gonilna sila dogajanja.« - Jacques Lourcelle, Dictionnaire des films
»Film Tujca na vlaku združuje številne teme, ki jih je Hitchcock nakazal že v prejšnjih filmih in jih nadgrajeval v kasnejših: temo, ki jo Conrad imenuje ‘neka zoprna domneva o skupni krivdi’ (razvil jo je zlasti v Psihu); temo iskanja identitete (Vrtoglavica); temo boja osebnosti, razpete med red in kaos (morda režiserjeva najbolj vztrajna tema); in – v tesni povezavi s tem – pojem izkustvene terapije: junak se očisti svojih slabosti tako, da se jim prepusti in sooči s posledicami (Dvoriščno okno). Tudi v pričujočem filmu najdemo značilen Hitchcockov moralni ton: skrajno nesentimentalno in neizprosno obsodbo sil, ki povzročajo nered, skupaj z zavedanjem o njihovi nevarno nezadržni privlačnosti; pa tudi slutnjo nečistosti motivov: ali Guy Ann ljubi ali v njej vidi le pot do uspeha? Oboje seveda: dobro in zlo sta neločljivo povezana.« - Robin Wood, Hitchcock’s Films Revisited
www.kinodvor.org
