Predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) Klemen Dvornik je na današnji novinarski predstavitvi povedal, da je strateški načrt za razvoj AV industrije do leta 2030 plod različnih posvetov v zadnjih letih, na katerih so razmišljali o tem, kako bi slovenski avdiovizualni prostor napravil resen korak k temu, da bi dosegel stik z razvitim svetom ter postal konkurenčen in sodoben.
Nastal je v konsenzu s širšim krogom delujočih na tem področju, ki so skupaj ugotavljali, da AV industrija v Sloveniji še nima primernega statusa, podpore ter pogojev za delo in razvoj, saj se sooča z nezadostnim financiranjem in sistemsko neurejenostjo. Poleg tega je večinoma prepoznana z vidika kulture, manj pa z vidika gospodarstva. Študija Deloitta iz leta 2019 je namreč pokazala, da na deset delovnih mest posredno ustvari še osem delovnih mest v podpornih panogah, kot sta gostinstvo in hotelirstvo, ter da se 40 odstotkov vloženih sredstev vrne v državni proračun.
Kot je povedal predstavnik družbe Delloite Slovenija Žiga Urankar, gre za dobičkonosno industrijo, ki je lani ustvarila skoraj četrt milijarde evrov prihodkov, ob upoštevanju multiplikativnega učinka pa ta številka znaša skoraj 450 milijonov evrov. To po njegovih besedah kaže, da je AV industrija že zdaj močna gospodarska panoga, vendar ima po drugi strani velik neizkoriščen potencial. Ena od ugotovitev je tudi, da sodi med storitvene sektorje z nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega.
V načrtu, ki so ga pripravili tudi glede na izrečeno podporo v koalicijskem dogovoru, so opisali težave, s katerimi se soočajo. Z njim želijo predvsem sporočiti, da potrebuje pomoč politike oziroma odločevalcev, saj številke govorijo o tem, da se v film splača investirati, je povedala predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije Petra Vidmar. Nezadostni viri financiranja so sicer le ena od težav, med njimi so tudi neustrezna podpora produkcijam in sistemska neurejenost.
Kot izhaja iz dokumenta, bi AV industrija v Sloveniji potrebovala vsaj 20 milijonov javnih sredstev, da bi izkoristila svoj potencial, pa bi ta znesek do leta 2030 moral znašati 50 milijonov evrov; iz proračuna trenutno dobiva okrog devet milijonov podpore, medtem ko zunajproračunska sredstva, ki so danes realnost, niso v polnosti izkoriščena. Potrebovala bi tudi sodoben samostojni zakon in močno centralno institucijo, ki bi bila kos izzivom. Obstoječi Slovenski filmski center bi po oceni predsednika Društva slovenskih režiserjev in režiserk Matevža Luzarja potreboval več pristojnosti, kot to velja v nekaterih evropskih državah, denimo Avstriji in Danski.
Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil še, da na račun nezadostnih sredstev trpi tudi vsebina, saj bi si z višjimi sredstvi lahko privoščili zgodovinske filme, kakovostnejše serije in celovečerce, ki bi zahtevali daljše obdobje snemanja in različne lokacije.
Foto: STA
