Vzdolž slovensko-italijanske meje ne trčimo le ob ločnice, prav nasprotno. Skozi zgodovino se je prav tam vzpostavilo povezovalno dogajališče, ki je naneslo svojevrstno avdiovizualno dediščino, ki jo večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino želi raziskovati. Lani smo prvič pripravili simpozij, na katerem smo v prvi plan postavili Trst, na drugi izvedbi pa bomo 9. in 10. maja letos v goriški Hiši filma in v Slovenski kinoteki usmerjali pogled v filmske obzornike in arhivski material pri podajanju in učenju zgodovine. Razmišljali bomo, na kakšne načine je mogoče oblikovati ustvarjalno in kreativno učno okolje za osvajanje znanj iz zgodovine.
Obzorniki kot orodje pri učenju, in tudi v propagandi in v novinarstvu
Gostili bomo več uglednih osebnosti, ki se bodo v svojih predavanjih dotikali raznolikih tematik - od filma kot orodja za učenje zgodovine do uporabe obzornikov v propagandi in novinarstvu. Slovensko stran bosta med drugim zastopala kurator Avstrijskega filmskega muzeja Jurij Meden, ki bo spregovoril o obzornikih, »časopisih za zaslone«, in predavatelj z AGRFT-ja Andrej Šprah, ki bo obzornike teoretsko postavil v vrtince informiranja in propagande. Med vrsto italijanskih gostov bodo Patrizia
Cacciani, ki bo predstavila delovanje platforme za didaktiko, ki deluje znotraj zgodovinskega arhiva Inštituta Luce – Cinecittà, Simone Venturini in Paolo Caneppele iz Univerze v Vidmu, ki bosta premišljevala znanstveno obravnavo zgodovine filma in postopke digitalizacije, Paolo Cherchi Usai iz Kinoteke Furlanije-Julijske krajine, pa bo v središče predavanja postavil vrednotenje kinotek in načini uporabe arhivskih filmskih materialov.
Zgodovinar Borut Klabjan iz ZRS-ja Koper bo ponudil premislek o območju Alpe-Jadran v času hladne vojne prek projekta Open Borders, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod. Na ogled bo postavljen filmski obzornik Ženska v Italiji iz leta 1946 iz arhiva Inštituta Luce, ob tem bo znanstvenica in raziskovalka na Deželnem inštitutu za zgodovino odporništva in sodobnosti FJK Anna di Gianantonio predstavila položaj žensk v obdobju fašizma ter 50 letih rejšnjega stoletja. Dunja Jelenković, raziskovalka na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, pa bo predstavila dokumentarni film Julijska krajina (Juliska krajina, Radoš Novaković, Srbija / Jugoslavija, 1946), prvi jugoslovanski film, ki so ga poslali na festivale v tujino. Upali so, da bo prikazan v Cannesu, vendar na njegovo platno nikoli ni prišel, ker so ga organizatorji takoj zavrnili.
Kaj razkriva škatla kolutov z napisom Nočemo dvojezičnosti?
Osvetljevali bomo tudi digitalizacijo dela filmskega fonda Aljoše Žerjala, ki ga sestavljajo filmski trakovi v pozitivu formata super 8, shranjeni v škatli z napisom Nočemo dvojezičnosti. Gradivo, ki je bilo posneto konec osemdesetih in v začetku devetdesetih v Trstu in okolici, prikazuje zaskrbljujoče dokaze o protislovenskem razpoloženju dela italijansko govorečega prebivalstva. To gradivo so pod strokovnim mentorstvom raziskovali tudi dijaki srednje šole I.S.I.S.S. G. D’Annunzio – M.
Fabiani in ustvarili videoesej Na robu zgodovine, ki ga bomo spoznali v okviru simpozija.
Kinokoncert v znamenju Dzige Vertova
Živahna razmišljanja v Gorici bo sklenil Kinokoncert, naslovljen Kino Pravda, ki ga bosta z uglasbljenimi obzorniki velikana sovjetskega avantgardnega filma Dzige Vertova izvedla vsestranski slovenski ustvarjalec Boštjan Narat in francoski klarinetist in dirigent Didier Ortolan, dejaven tudi na področju pisanja glasbenih podlag za neme filme. Popeljala nas bosta v podobje 20. let prejšnjega stoletja, denimo v zapuščene jame sljude ob Bajkalskem jezeru, trčenje tramvaja, ter na kapelo na
Kavkazu, vserusko olimpijado in demonstracije. Kinokoncert v znamenju Dzige Vertova Živahna razmišljanja v Gorici bo sklenil Kinokoncert, naslovljen Kino Pravda, ki ga bosta z uglasbljenimi obzorniki velikana sovjetskega avantgardnega filma Dzige Vertova izvedla vsestranski slovenski ustvarjalec Boštjan Narat in francoski klarinetist in dirigent Didier Ortolan, dejaven tudi na področju pisanja glasbenih podlag za neme filme. Popeljala nas bosta v podobje 20. let prejšnjega stoletja,
denimo v zapuščene jame sljude ob Bajkalskem jezeru, trčenje tramvaja, ter na kapelo na Kavkazu, vserusko olimpijado in demonstracije.
Razpiranje pogleda v leto 2025
Projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954—2025 želi ovrednotiti našo skupno dediščino in jo prikazati tudi v mednarodnem prostoru. V sodelovanju s filmskimi arhivi, kot so Archivio Storico Istituto Luce, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in številne kinoteke tako iz Slovenije, Italije in tujine, želi projekt predstaviti tudi dela, ki so bila v preteklosti širši javnosti težje dostopna. Projekt, ki ga vodi goriški Kinoatelje, podpira dežela
Furlanija-Julijska krajina, je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in razpira pogled v leto 2025, ko se bodo goriške ulice prelevile v sveže dogajališče na novo nastajajoče zgodovine tega čezmejnega prostora.
Simpozij se bo odvijal 9. in 10. maja 2023 v Gorici in Ljubljani.
Spletna stran projekta: https://www.bordercinema.eu/sl/
Celoten program lahko najdete na tej povezavi: https://drive.google.com/file/d/1VRCctY1vD70oF2a5uErwHmCb65nKwHX3/view
