Ljubljana, 6. marca 2023 - Vsakdo je že slišal za Vikinge. Bili so »vojaško ljudstvo«, ki je imelo izjemen vpliv na velik del Evrope. Po vsej celini so bili znani po plenjenju in puščanju krvavih sledi, napadih na mesta in pobijanju ljudi. Kanal Viasat History sedaj kot del posebnega tematskega bloka Po poteh Vikingov v marcu predstavlja dva nova dokumentarna filma z naslovom Vikingi: Njihova resnična zgodba in Vikingi: Izgubljeno kraljestvo, ki na nov način predstavita legendarno skandinavsko ljudstvo. V članku podrobno opisujemo nekatera nova odkritja.
Ni res, da so se konec 8. stoletja pojavili od nikoder
Glede na uradno zgodovino se je tako imenovana vikinška doba začela konec 8. stoletja – natančneje leta 793 n. š., ko so napadli otok blizu Anglije Lindisfarne. Prebivalce so pomorili in ženske posilili ter pokradli vse, kar so našli in s to »tradicijo« nadaljevali skoraj 300 let. Za njih naj pred Lindisfarnom nihče ne bi slišal ali jih videl – toda ali je bilo res tako? So se pojavili kar od nikoder? Resnica je, da je zgodovina veliko bolj zapletena, kot smo mislili. Ker Vikingi niso
zapisali svoje zgodovine, so lahko zgodovinarji dolga leta le domnevali, kdaj se je začela vikinška doba (zato so jo povezovali z napadom na Lindisfarne). To se je pred kratkim spremenilo.
Leta 1852 so v veliki gomili – grobu – v Borreju na Norveškem našli ostanke vikinške ladje. Obdana je bil z oklepi, orožjem, ostanki konj, sedli, srebrom in zlatom, torej je pripadala premožnemu človeku ali rodu – to je bilo očitno že takrat, ko so jo našli. Vendar pa so raziskovalci z novo tehnologijo lahko napovedali njeno starost šele 150 let pozneje in ugotovili so, da je bil grob že leta 793 n. š. star več stoletij. Ladja tega premožneža je bila tam zakopana že veliko preden so začeli napadati sosednje države. Torej je kultura skandinavske moči obstajala že stoletja, preden se je začela vikinška doba.
Pomembno vlogo je imelo tudi suženjstvo
Velik del trgovske mreže Vikingov je predstavljalo trgovanje s človeškimi življenji. Sužnji so bili najcenejša delovna sila, ki so jo izkoriščali za kmetovanje, proizvodnjo in gradnjo objektov. Tako je suženjstvo postalo pomemben del njihovega trgovanja. Vendar pa pomanjkanje pisnih virov in dejstvo, da je ostanke sužnjev težko prepoznati, ovirata preučevanje suženjstva v Skandinaviji. Arheologom je uspelo najti nekaj železnih okovov in verig, vendar jih niso mogli prepoznati kot strogo
namenjene sužnjem. Zato so dokaze iskali drugje.
Približno takrat, ko so Vikingi začeli pleniti po Veliki Britaniji, so napadli tudi Irsko. Okoli leta 841 n. š. so se naselili in ustanovili oporišče v zaščiteni kotlini, ki je tvorila globoko naravno pristanišče. In tam so začeli zbirati in prevažati ljudi: v irskih arhivih je veliko dokazov, da so Vikingi po deželi ugrabljali ljudi. V 830-ih in 840-ih letih so jemali le posamezne ujetnike, v naslednjih letih pa postajali vedno bolj požrešni. Morda je eden najbolj osupljivih primerov iz leta 895, ko so Vikingi napadli Omagh – eno najpomembnejših verskih središč na Irskem – in odpeljali 710 ljudi. V nekaterih primerih so ljudi ugrabljali za odkupnino, saj so spoznali, da je ljudi bolj donosno prodati nazaj v lastno skupnost, kot pa jih prepeljati na kakšen oddaljeni suženjski trg. Za visoko plačilo so jih uporabljali celo kot morilce.
Vemo, da so bile Borre in druge vikinške naselbine zelo bogate dolgo pred prej omenjenim napadom na Lindisfarne. Zdi se, da je to bogastvo izšlo iz visoko razvite, komercialno strukturirane družbe – trgovinskega gospodarstva. In to je le nekaj skrivnosti iz dokumentarnih filmov Vikingi: Resnična zgodba in Vikingi: Izgubljeno kraljestvo, ki bosta premierno prikazana v tematskem sklopu Vikingi v marcu, le na kanalu Viasat History.
Več o kanalu Viasat History: www.viasathistory.si
Viasat History Facebook stran: https://www.facebook.com/ViasatHistorySI
