Ljubljana, 26. marec 2026 – Za zidovi osrednjega slovenskega zapora na Dobu se je leto in pol odvijal proces, v katerem so obsojenci za težka kazniva dejanja skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Iz tega je nastal dokumentarni film Ko pridem ven, ki bo v petek, 3. aprila, ob 19.00 premierno prikazan v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v sklopu projekta Naši filmi doma.
Film Ko pridem ven je nastajal v prostoru, kjer se srečata dva pogleda: filmski in terapevtski. V njegovem središču je metoda psihodrame, ki omogoča, da posamezniki znova vstopijo v ključne trenutke svojega življenja ter jih prvič izrečejo, preigrajo in pogledajo z distance.
V poldrugo leto trajajočem procesu so se kameri pridružili večinoma obsojenci za najtežja kazniva dejanja – od oboroženih ropov do umorov. V skupini so razpirali svoje zgodbe, pogosto prvič brez obrambnih mehanizmov, brez vlog, ki jih določajo zunaj zapora. Film ob tem ne išče enostavnih razlag, temveč potrpežljivo razkriva, kako kompleksna in prepletena je kriminalna identiteta – in kako globoko segajo njeni vzroki.
»Kriva sta najmanj oče in sin in še kdo in še kaj.«
Metod Pevec, eden najvidnejših slovenskih filmskih avtorjev, ki v svojih igranih in dokumentarnih delih pogosto posega v intimne plasti posameznika in družbe (med drugim Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk), tudi tokrat vstopa v prostor, kjer ni gotovih odgovorov. Kot poudarja, je izhodišče filma prav v tem nerazumevanju: »Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači.« Ob prvem obisku zapora na Dobu je srečal ljudi, ki jih je doživel kot like, ki bi jih želel napisati, a je hitro ugotovil, da življenje njihove zgodbe piše bolje. Zato se je k njim vrnil s kamero in odprtim pristopom.
»Na začetku nisem imel pojma, kdo se bo sploh pridružil našemu psihodramskemu in filmskemu interesu … prišli so številni, ostali pa samo tisti, ki bi jih po tem snemanju lahko štel za svoje prijatelje,« pravi Pevec. Ko pridem ven tako ni film o zaporu v običajnem smislu, temveč film o človeku v skrajnih okoliščinah, o krivdi, dediščini nasilja, odgovornosti in o trenutkih, ko se pod plastmi vsega tega pojavi nepričakovana potreba po ustvarjalnosti, bližini in smislu. Tam, kjer izginejo zunanje identitete, se odpre prostor, ki ga film imenuje osvobojeno ozemlje znotraj zaprtih zidov.
Nagrada občinstva na 28. Festivalu slovenskega filma potrjuje, da film gledalca ne nagovarja le intelektualno, temveč tudi čustveno – kot izkušnja, ki ostane in zahteva odziv. Premierna projekcija v Cankarjevem domu bo prvi večji stik s širšo javnostjo, nato pa bo film v butični distribuciji zaživel po slovenskih kinematografih.
O zgodbi: Režiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Režiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater pa, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odrešujoč ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem območju?
KO PRIDEM VEN
Celovečerni dokumentarni film
Režiser: Metod Pevec
Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik
Sodelavec na scenariju: Vladimir Milošević
Producent: Danijel Hočevar
Direktor fotografije: Metod Pevec
Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec
Montažerka: Olga Michalik
Svetovalec pri montaži: Ivo Trajkov
Kolorist: Emil Svetlik
Oblikovalec zvoka: Julij Zornik
Produkcija Vertigo Ljubljana
V koprodukciji z RTV Slovenija
V sodelovanju z FS Viba film
Finančna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije
