Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem celovečernem dokumentarnem filmu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino in slovensko manjšino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije. Film je prejel nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo, nagrado občinstva na filmskem festivalu Diagonale v Celovcu in vesno za posebne dosežke na 25. Festivalu slovenskega filma. Film je avstrijsko-slovenska koprodukcija, producenta sta Jürgen Karasek (Soleil Film, Avstrija) in Danijel Hočevar (Vertigo, Slovenija). Nastal je v koprodukciji z ORF in RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film, Teleking in 001.

O FILMU
Tako kot velik del slovenskega prebivalstva južne Koroške je tudi stari oče filmske ustvarjalke Andrine Mračnikar leta 1920 glasoval za to, da bi Koroška ostala v Republiki Avstriji. To dejanje samoodločanja in demokracije bi lahko predstavljalo sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koroški Slovenci od takrat na različne načine diskriminirani. Deželna oblast se ne trudi popraviti zgodovinskih krivic in vse do danes krši zakone, ki se tičejo manjšin, zato se morajo koroški Slovenci še vedno boriti za nekoč obljubljene pravice.

Andrina Mračnikar s spretnim prepletanjem arhivskih posnetkov in pričevanj ljudi raziskuje temo, ki v avstrijskem avdiovizualnem spominu skorajda ni prisotna. Izginjanje osvetljuje bolečo zgodovino in posledice preganjanja, prepovedi maternega jezika, deportacij v koncentracijska taborišča, ponemčenja, zahrbtne sovražnosti in številnih birokratskih ovir. Travmatične izkušnje so marsikaterega koroškega Slovenca privedle, da se je odpovedal lastnemu jeziku. Na avstrijskem Koroškem je pred letom 1910 okoli 90 odstotkov vseh prebivalcev govorilo slovensko, danes pa jih je denimo v režiserkinem rodnem kraju Hodiše le še pet odstotkov. Materni jezik je veliko stvari hkrati: identiteta, spomin, kolektivna in individualna zgodovina. Kako bo s tem čez 30 let?, se sprašuje režiserka. Ali bo takrat sploh še kdo govoril slovensko? Kaj ti pomaga jezik, če ga ne moreš z nikomer več govoriti? Kaj vse umira skupaj z jezikom? Spomin? Lastna zgodovina?

IZJAVA REŽISERKE: "Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj »materni jezik«, izguba družinskih članov, izguba jezika in tudi izguba spominov. Vendar pa moji dokumentarci ne govorijo le o uporu, saj že sami po sebi predstavljajo vrsto upora: upirajo se pozabi in izrinjenosti. Rešujejo ljudi in zgodbe pred popolnim izbrisom. Vračajo jih v nazaj kolektivno zavest, kamor tudi sodijo. Ker so del avstrijske, evropske in svetovne zgodovine." Andrina Mračnikar

ODZIVI: »Andrina Mračnikar se v dokumentarnem eseju Izginjanje pozorno ozre okoli sebe in natančno izbere prizore iz življenja svojih najbližjih, da bi spregovorila o zatiranju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Ob tem presega nacionalno retoriko in nas povabi v intimno, a hkrati zelo politično pripoved o izginjanju nekega sveta.« - Komisija Štigličevih nagrad (Anja Medved, Metod Pevec, Urška Menart)

"Pomembna zgodovinska tema položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je pričarana skozi prefinjeno tkanje osebnih travm in spominov, zgodovinskih dejstev in aktualnih političnih dogajanj, z globoko doživetim in iskrenim pristopom k temi v režiji in kakovosti celotnega filma." - Žirija 25. FSF (Darko Sinko, Milovoj Miki Roš, Ivana Kronja)

"Andrina Mračnikar... je s filmom Verschwinden/Izginjanje uspela v 100 minutah tudi največjemu laiku predstaviti bistvo problematike koroških Slovencev. Upal bi si trditi, da s tem presega vse dosedanje filme s to tematiko, zato bi ga morali vključiti v čim več šolskih in drugih podobnih programov." - Miha Veingerl, Ekran

ANDRINA MRAČNIKAR
Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v Halleinu (Avstrija) in odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Študirala je umetnostno zgodovino na Dunaju ter filmsko režijo na AGRFT v Ljubljani. Od leta 2002 je študirala režijo ter scenarij in dramaturgijo na dunajski filmski akademiji pri Michaelu Hanekeju in Walterju Wippersbergu. Leta 2010 je oba študija zaključila z odliko. Po številnih nagradah za dokumentarne filme je leta 2015 izšel njen celovečerni prvenec MA FOLIE. Film je bil prikazan na številnih mednarodnih festivalih in je med drugim prejel tudi prestižno nagrado First Steps Award ter številna druga priznanja, med njimi tudi avstrijsko filmsko nagrado ter dve nominaciji za filmsko in televizijsko zlato nagrado Goldene Romy. Njeno prvo delo za avstrijski ORF »Universum History - Kärnten / Koroška - Ein Jahrhundert unterm Mittagskogel / Stoletje pod Jepo« (v sodelovanju z Robertom Schabusom) je bilo nominirano za televizijsko nagrado na področju izobraževanja odraslih. V filmih Andri 1924–1944 in «Der Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško« se je posvetila obdobju nacionalsocializma in njegovim katastrofalnim posledicam za slovensko prebivalstvo, Verschwinden / Izginjanje pa se osredotoča na časovno obdobje stotih let, od koroškega plebiscita do danes, in raziskuje tisto zgodovino, ki v avstrijskem avdiovizualnem spominu skorajda ni prisotna.

Filmografija
2022 VERSCHWINDEN / IZGINJANJE, dokumentarni film, 99 min
2016 UNIVERSUM HISTORY – Kärnten/Koroška, TV film, 45 min
2015 MA FOLIE, igrani film, 99 min
2008 DIE WAND IST ABGERISSEN/ZID JE PORUŠEN, kratki film, 24 min
2007 KRANKHEIT DER JUGEND/BOLEZEN MLADOSTI, igrani film (segment), 100 min
2006 »DER KÄRNTNER SPRICHT DEUTSCH/KOROŠEC GOVORI NEMŠKO«,
dokumentarni film, 60
2002 ANDRI 1924–1944, dokumentarni film, 20 min

Več informacij na povezavi: www.andrinamracnikar.com

PREMIERA
Ponedeljek, 8. maj ob 20:00, Kinodvor

Spremljevalni program
Na dan premiere filma v Ljubljani bo pred projekcijo potekala okrogla miza o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti koroških Slovencev.
Več v kratkem!

Sofinancerji filma: FISA – Film Industry Support Austria, Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, civilne zadeve in šport, CarinthiJA2020 (Dežela Koroška), ORF Film-/Fernsehabkommen, Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Sklad prihodnosti Republike Avstrije, ter Filmski studio Viba film