26. 3. 2025 - Med 27. in 30. marcem bo v Slovenski kinoteki v Ljubljani potekal jubilejni 25. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor svobodnega filmskega izraza. Na letošnji razpis sta prispela 102 filma, selektor Martin Draksler pa jih je v tekmovalni program uvrstil 21, med njimi tri celovečerce in dva srednjemetražna filma.
Zgodba Festivala neodvisnega filma se je začela leta 1996, ko je v produkciji KUD Cineast v Ljubljani, sprva pod imenom Festival neodvisnega filma in videa Slovenije, zaživel festival, ki ga je dal prostor neodvisnemu, eksperimentalnemu in ljubiteljskemu filmu in videu. Festival se je v naslednjih letih profiliral v osrednji prostor svobodnega filmskega izraza. Kljub vsem težavam, od finančnih do organizacijskih, pa je s kakšnim letom mirovanja preživel do letos, ko praznujemo 25. izvedbo. V vseh teh letih so si obiskovalci lahko ogledali več kot 600 filmov. Če so v preteklih letih prevladovale kratke forme, je zadnja leta opaziti rast števila celovečernih filmov. Tako so letos v tekmovalni program poleg šestnajstih kratkih uvrščeni kar trije celovečerni in dva srednjemetražna filma.
Slavnostna otvoritvena projekcija letošnjega festivala bo sklop filmov FNF – zgodnja leta, v katerem si bo možno ogledati nagrajene filme iz obdobja 1996–2003. Na ogled bodo filmi priznanih avtorjev, kot so Boris Petkovič, Aleš Nadai, Robert Černelč in Roman Ražman. Letošnji festival bo spremljala strokovna žirija festivala, ki jo sestavljajo scenaristka Ana Lasić, režiser Vid Hajnšek ter srbski režiser in animator Miloš Tomić. Zadnji večer festivala bodo razglasili zmagovalca – grand prix festivala ter podelili do štiri posebne omembe.
»Pojem neodvisnega filma ima dva obraza. V okoljih z razvito filmsko industrijo in prevladujočo kinematografijo, ki duši vsako drugačnost, gre za male, neodvisne producente, ki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju avtorskega pristopa k filmski ustvarjalnosti. V produkcijsko manj razvitih okoljih, kot je naše, pa mislimo bolj na neodvisne avtorje kot na neodvisne producente. Tu gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo,« pravi producent za filmsko dejavnost pri JSKD Matjaž Šmalc.
V okolju, kjer ni velikih monopolnih producentov, je bolj pomembna neodvisnost mišljenja in odnosa do ustvarjalnosti. Neodvisni karakter daje filmu neodvisna drža njegovih ustvarjalcev, ki se ne ozirajo na to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev. Takšen film je osvobojen (samo)cenzure. Je progresiven, raziskovalen, drzen, dovoli si delati napake v iskanju neke nove filmske poetike. Skratka – je svoboden.
