2. 2. 2026 - Je mogoče ohraniti moralni kompas, ko ga svet okoli tebe izgubi? Studio Siposh napoveduje premiero celovečernega filma EXODUS 1945: NAŠA KRI, ki skozi oči dveh predanih in pogumnih zdravnikov, dr. Valentina Meršola in dr. Janeza Janeža, osvetljuje resnične intimne usode, ki so bile desetletja sistematično potisnjene v senco zgodovine. Zgodovinski film presega meje klasičnega kinematografskega izdelka in postaja prostor za predelavo kolektivne travme, ob tem pa se poklanja neomajni humanitarni drži izjemnih posameznikov.
Resnična zgodba nas popelje na začetek maja 1945. Med tisoči, ki zapuščajo Jugoslavijo in se umikajo proti avstrijski Koroški, sta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol. Potujeta s sanitetnim vlakom, ki odrine iz Ljubljane proti Avstriji in postane prizorišče nečloveških preizkušenj in moralnih dilem, ki usodno zaznamujejo njuni usodi: kako rešiti ranjence in begunce, ko so vse civilizacijske norme odpovedale? Osrednja lika, ki ju upodabljata igralca Jernej Kuntner v vlogi Valentina Meršola in Matevž Müller v vlogi Janeza Janeža, sta simbola humanosti in pokončnosti. Njuna zvestoba poklicu in Hipokratovi prisegi, ki ne pozna ideološkega ločevanja med ljudmi, služi kot moralni kompas v svetu, ki ga je izgubil. To ni film o domobrancih in partizanih in ne išče krivcev za razkol, temveč prikazuje strašne posledice ekstremne polarizacije družbe, katere žrtve so bili običajni ljudje, ki so se znašli sredi zgodovinskega viharja, a so kljub vsemu ohranili dostojanstvo. Film je poklon temeljni civilizacijski vrednoti, da ima vsaka žrtev pravico do spomina.
"Film smo ustvarili, ker se nam zdi pomembno, da imamo Slovenci čim bolj celostno sliko svoje zgodovine. Knjig, ki poglobljeno in celovito predstavljajo dogodke, ki so se odvijali, ko bi vojno orožje maja 1945 že moralo potihniti, se lotevajo le redki posamezniki, splošna javnost pa dlje od tega, kar nas učijo šolski učbeniki, ne raziskuje. Želeli smo predstaviti, kar skozi film na takšen način še ni bilo predstavljeno. Verjamemo v moč filma – da vzgaja, uči in spodbuja k rasti," pravi producent filma in direktor fotografije David Sipoš.
Ali ste vedeli? Ekipa se je na snemalno lokacijo železniške proge peljala čez Ljubelj po isti poti, po kateri so leta 1945 bežali ljudje iz zgodbe filma. Ustvarjalci filma so nekaj noči prespali kar na železniški postaji, na snemanju pa je sodelovalo do 65 igralcev. Domačini iz Šembij so ustvarjalce izjemno toplo sprejeli ter pomagali s statisti, rekviziti in celo živalmi. Nekatere prizore teka ob vlaku so posneli tako, da sta bila snemalec in asistent pripeta na sprednji del lokomotive; v kabini pa je temperatura dosegala tudi okoli 50 °C.
Glavni igralec Jernej Kuntner poudarja težo svoje vloge: »Portretirati resnično, nekoč živečo osebo je res velika odgovornost, sploh če je bil ta posameznik figura, ki je v tistem času nekaj pomenila. Želim si predvsem, da gledalci odnesejo lepo umetniško izkušnjo in da začnemo dojemati, da ta sprava, ki bi se morala zgoditi med nami, ni nekaj abstraktnega, ampak predstavlja sočutje, razumevanje in spoštovanje drug drugega. Moj najlepši spomin na ta projekt ostaja odnos celotne ekipe: vseh
ljudi, ki so sodelovali, do nas igralcev in do same zgodbe, ki smo jo snemali. To je eden lepših spominov v mojem življenju.« (foto: arhiv Studio Siposh)
Matevž Müller, igralec, ki je upodobil dr. Janeza Janeža, poudarja, da ima film močno sporočilnost: »Želel bi si, da bi gledalci po ogledu filma s sabo odnesli misel, da je spoštovanje do sočloveka en tak zelo enostaven ključ do medsebojnega, državnega, svetovnega miru.«
Igralka Alenka Tetičkovič, ki igra v filmu Meršolovo ženo Milko Meršol, o pomenu soočanja z zgodovinsko resnico dodaja: »Danes se mi zdi ta zgodba pomembna, ker gre za zgodovinska dejstva, za resnične zgodbe ljudi. O tem je nujno govoriti prav zato, da bi se znali tudi v prihodnje v življenju, ne glede na politično usmerjenost, spoštovati in nikoli več pripeljati stvari do takšnih skrajnosti.«
Film Studia Siposh presega meje klasičnega kinematografskega izdelka, saj gre za umetniško dejanje, ki pomaga predelati eno ključnih vseslovenskih travm. Zgodba želi spodbuditi kulturo spomina, ki ne temelji na ideoloških predznakih, temveč na iskreni empatiji do sočloveka. Premiera filma za širšo javnost bo v petek, 20. februarja, ob 19.30 v Cineplexxu Ljubljana Rudnik.
Foto: arhiv Studio Siposh
