V sredo, 6. septembra, ob 20. uri se bo v Kulturnem domu v Novi Gorici ob navzočnosti filmske ekipe odvila predpremiera filma Dva koraka od Baltika do Jadrana. V njem se izrisujejo zgodbe štirih osebnosti, ki so oživile kulturno krajino Litve, Poljske, Madžarske in slovensko-italijanskega Primorja ob zaključku devetnajstega stoletja in začetku dvajsetega. Večkulturen, presenetljiv in tragičen svet, ki nam govori tudi o današnjem času.
»V filmu sem poskušal vizualno podati pretočnost med kulturami, časom in ranami, ki so zaznamovale košček zemlje, raztezajoč se od Baltika do Jadrana. Usihanje gotovosti, ki je odlikovala zaključek devetnajstega stoletja, se uravnovesi ob srečanju z drugačnostjo. To pa povzroči nepričakovane premike. Kretnje in dejanja, ki so zmožne preleviti posameznikovo krhkost v umetniška dela, v nekakšen ples, ki ustvarja novo resničnost. Utopije, ki se uresničijo, čeprav le za trenutek. Nora reakcija, včasih nevarna, a po mojem mnenju nujna. Svet nam je namreč kot otrokom dan, kot odrasli pa ga moramo ustvariti,« je o filmu povedal režiser Jan Mozetič, ki je za svoj prejšnji film Miren dan, ki je prav tako nastal v produkciji Kinoateljeja, prejel nagrado Iris za najboljšo fotografijo v dokumentarnem filmu.
režija, scenarij: Jan Mozetič
montaža: Neli Maraž
kamera: Urban Košir
oblikovalec zvoka: Dean Stojčič, Ivan Antić
vodja produkcije: Robert Drekonja
post produkcija: Fabris Šulin
prevodi: Luka Pieri
naracija: Anita Kravos
producentka: Mateja Zorn
produkcija: Kinoatelje
Snemanje dokumentarnega filma je potekalo od septembra 2022 do aprila 2023 v številnih evropskih državah in mestih, ki iz različnih kulturnih vidikov nosijo močan pečat obravnavanega obdobja. Prav tako kakor v filmu je tudi snemanje imelo pridih popotovanja, tako fizičnega kot časovnega. Filmska in produkcijska ekipa se je na teh ekspedicijah srečala z široko paleto sogovornikov, ki so izpostavili bogato dediščino obravnavanih osebnosti.
Eden od protagonistov je litovski glasbenik in slikar Mikalojus Konstantinas Čiurlionis (1875-1911). Globok navdih je našel v odnosu do narave in v oživljanju tradicionalne umetnosti, ki jo je združil z novimi idejami simbolizma. S tem je ustvaril novo pot, kjer sanje poskušajo vplivati na resničnost. Ludwik Zamenhof (1859-1917) je znan kot izumitelj esperanta, svetovnega jezika, ki je bil prvotno razvit za boj proti predsodkom do Judov in sčasoma za zbliževanje vseh narodov. Njegov odgovor na stopnjevanje družbenih napetosti je bilo prizadevanje, da bi v odgovor ustvaril jezikovno utopijo. Še eden od zgodovinskih likov iz filma je Ödön Lechner (1845-1914), ki je v Budimpešti utemeljil nov tip arhitekture v javnem prostoru in spremenil predstavo Madžarov o njihovi identiteti. Marica Nadlišek Bartol (1867-1940) pa je v Trstu, ki je bil tedaj del Avstro-Ogrske, leta 1897 urejala Slovenko, prvo žensko revijo v slovenščini. Bila je ena od pionirk boja za žensko emancipacijo.
Film je nastal v produkciji Kinoateljeja v sklopu evropskega projekta Let's meet, ki se osredotoča na razvoj in krepitev družbene ter izobraževalne vrednosti evropske kulturne dediščine preko uporabe novih medijev. Partnerji projekta so Kolegium Europy Wschodniej (Kolegij vzhodne Evrope), Wroclow, ALDA (Evropsko združenje za lokalno demokracijo) – Strasbourg in Bruselj, NARA – Vilna, in Szépírók Társasága (Društvo madžarskih avtorjev) – Budimpešta.
Več informacij: https://www.kinoatelje.it/
