Ljubljana, 28. maj 2024 - Junija 2024, ob 80. obletnici dneva D, bo program Viasat History z dokumentarnim filmom in dvodelno dokumentarno serijo obeležil odločilno operacijo, ki se je odvila 6. junija 1944. Dan D: 80. obletnica je dokumentarni film, v katerem so uporabljeni še nikoli videni barvni posnetki, ki spominjajo na nepozaben dan, na katerega so se številni vpleteni vojaki pripravljali kot na zadnjo bitko druge svetovne vojne, dokumentarna serija Dan D: Vojakova zgodba pa je dokumentarni film v dveh delih, ki opisuje zgodbo o prvih mladeničih na mostišču ter o osupljivi zgodbi o strahu, pogumu in junaštvu. Dokumentarni film Dan D: 80. obletnica si boste lahko ogledali 6. junija ob 21.00 uri, oba dela dokumentarne serije Dan D: Vojakova zgodba pa mu sledita ob 22.00 in 22.55 uri.
V pričujočem članku smo zbrali nekaj zanimivih dejstev o tem nepozabnem dnevu, ki je odločil potek druge svetovne vojne.
1. Eisenhower je zagrozil z odstopom
Le nekaj mesecev pred dnevom D sta se poveljnik zavezniških sil Dwight D. Eisenhower in angleški premier Winston Churchill močno sprla. Eisenhower je želel zavezniške bombnike preusmeriti iz Nemčije, da bi napadli kritično infrastrukturo v Franciji. Churchill se s tem ni strinjal: skrbela ga je kolateralna škoda v Franciji. Eisenhower je zato zagrozil, da bo odstopil s svojega položaja. Na koncu se je Churchill strinjal z načrtom in Eisenhower je postal veliko bolj predan celotni operaciji,
kar je bilo ključno za njen uspeh.
2. Hitler je ob začetku kopenske invazije spal
Hitler je vedel, da lahko obsežna zavezniška invazija preobrne potek vojne, zato se je nanjo pripravljal že dalj časa. Ukazal je izgradnjo tako imenovanega Atlantskega zidu, niza »neprebojnih« bunkerjev, ki so se raztezali na fronti dolgi skoraj 1700 kilometrov, in sicer od Norveške do Španije. Vendar je tudi on moral spati in prav tedaj je prišlo do napada. Nihče od njegovih generalov si ni upal ukazati preusmeritve okrepitev brez njegovega dovoljenja in nihče od njih si ga ni upal
zbuditi. Zato so izgubili nekaj ključnih ur in ko se je Hitler okrog 10.00 dopoldne zbudil, ga je takoj presenetila neljuba novica. Sploh se ni jezil, saj je menil, da bodo nemške sile zlahka premagale zaveznike. A se je motil.
3. Zavezniške sile so o invaziji širile lažne novice
Pred nemško obveščevalno službo ni bilo mogoče skriti bližajočega se napada, zato so zavezniki izvedli nekaj operacij, da bi jih zmedli glede časa in kraja začetka operacije na dan D. Razkrili so lažne načrte, postavili lažne tabore in 6. junija zjutraj celo bombardirali Calais, da bi ustvarili iluzijo, da bodo napadli prav tam. Nemci so zgrabili vabo in v Calaisu namestili tri velike topniške baterije, medtem ko je bila preostala francoska obala – vključno z Normandijo – manj odločno
branjena.
4. Rampe na teh ladjah so delovale kot ščit – nato so jih spustili
Eno najtežjih opravil na desantnih čolnih je opravljal vojak, ki je moral spustiti rampe, saj so te služile kot ščit za zaščito vojakov, ki so stali v čolnih. Vsi so slišali zvok nemških mitraljezov, ki so kot pisalni stroj tolkli po rampah, vendar so jih morali spustiti, da so se enote lahko izkrcale. »Prvih sedem, osem, devet, deset fantov je padlo, kot bi kosili pšenico,« se je spominjal eden od preživelih dneva D.
5. Za invazijo je izvedela tudi Ana Frank
Ana Frank, ki se je skrivala v Amsterdamu, je skrivoma poslušala radio in izvedela, kaj se dogaja v Normandiji. »V nas je oživelo upanje. Daje nam nov pogum in nas krepi,« je zapisala. Žal so njeno skrivališče odkrili nacisti in jo deportirali, še preden je prišlo do osvoboditve, o kateri je sanjala.
