26. 8. 2025 - Letošnja posebna izdaja čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione, ki poteka v znamenju Evropske prestolnice kulture GO! 2025, postavlja v ospredje dva izjemna cineasta, ki sta s svojim opusom zaznamovala svetovno filmsko krajino in odprla prostor za globok dialog med kulturami – Nagrado Darko Bratina prejmeta madžarski mojster Béla Tarr ter italijansko-armenski avtor Yervant Gianikian, ki je skupaj z Angelo Ricci Lucchi ustvaril enega najbogatejših filmskih opusov evropske kinematografije.
V letu, ko se evropska prestolnica kulture prvič podvoji, kot v edinstvenem čezmejnem somestju Nove Gorice in Gorice, smo se odločili podvojiti tudi nagrado Darka Bratine, tesno povezane s to dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod. Zato nagrado podeljujemo dvema filmskima ustvarjalcema iz dveh različnih svetov: enemu z vzhoda, Béli Tarru, veličastnemu madžarskemu cineastu, ki je znal pripovedovati o prekletstvu in trdoživosti sveta, ki se je zrušil, ter drugemu – pravzaprav kar dvema, saj sta par – z zahoda (čeprav eden izmed njiju prihaja iz Armenije), Yervantu Gianikianu in Angeli Ricci-Lucchi, ki sta v petdesetih letih ustvarila film, kakršnega prej ni bilo. Izhajala sta iz podob, najdenih v svetu, ki niso pripadale njima, ampak vsem nam, in stkala spomin človeškega sveta (dovolj je pomisliti na njune filme, nastale iz posnetkov, ki jih je Luca Comerio posnel med prvo svetovno vojno). S svojimi filmi so prepotovali svet in pokazali, da film nastaja na poteh svobode, dialoga, poezije ter v neodvisnosti nekonvencionalnih, zahtevnih in dinamičnih izbir.
Oba nagrajenca sta s svojim ustvarjalnim delom tlakovala poti drugačnemu pogledu na film, ki presega meje držav in jezikov. Njune vizije so razprle prostor razmišljanja o zgodovini, družbi in umetnosti ter nas učijo, da je film prostor srečevanja kultur, spominov in človeških usod. Z današnjo razglasitvijo nagrajencev festival že vabi občinstvo, da se mu pridruži med 7. in 12. oktobrom v Novi Gorici in Gorici ter drugih krajih čezmejnega prostora. Ob številnih projekcijah in pogovorih bosta nagrajenca pripravila tudi dva mojstrska tečaja, v katerih bosta razkrila del svoje umetniške vizije. Kinoatelje tako še enkrat potrjuje poslanstvo nagrade Darko Bratina, ki jo od leta 1999 podeljuje v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa, filmskega kritika in senatorja italijanske republike – graditi mostove med kulturami skozi moč filmske umetnosti.
BIOGRAFIJI NAGRAJENCEV
Béla Tarr: Béla Tarr, režiser z Madžarske, kjer so zasidrani skoraj vsi njegovi filmi, je pri štiriindvajsetih posnel svoj prvi celovečerec Družinsko gnezdo (1979). Ročna kamera in mladostna jeza sta se z leti umirili, a poglobili. Svetovno prepoznavnost mu je prinesel ep Sátántangó (1994), dolg sedem ur in dvajset minut, posnet na madžarski ravnici in nagrajen s srebrnim medvedom. Njegovi filmi presegajo pripoved in ustvarjajo ritem ter razsežnost, ki spominjata na Forda ali Melvilla, četudi brez neposrednih vplivov. Čeprav se približajo Tarkovskemu ali Jancsóju, njegovi filmi hodijo svojo pot, prepojeno s politično in humanistično razsežnostjo – kot v Prologu (2004) ali Werckmeistrovih harmonijah (2000). S Torinskim konjem (2011) je zavestno zaključil filmsko pot. Nato se je posvetil umetniškim instalacijam in poučevanju, od Sarajeva do Prage. Kot eden najbolj izmuzljivih, a hkrati najbolj slavljenih ustvarjalcev svoje generacije, ostaja simbol avtorskega filma, četudi se sam tej oznaki izmika.
Yervat Gianikian in Angela Ricci Lucchi: Yervant Gianikian, arhitekt armenskega rodu, in Angela Ricci Lucchi, italijanska slikarka, sta bila par v ustvarjanju in življenju, več kot štiri desetletja pa sta film uporabljala kot sredstvo za razmislek o podobah in njihovi dvoumnosti. V sedemdesetih letih sta se s svojimi »dišečimi filmi« pojavila na mednarodnih festivalih, kjer sta z vonjavami in performativnimi gestami prepletala film in ambientalno umetnost. Kmalu sta se posvetila raziskovanju arhivov ter na potovanjih odkrila pozabljene posnetke pionirjev, kot je Luca Comerio, ali filme iz območij pretresenih z vojnami in konflikti – Jugoslavije, Armenije, Afrike, Indije. Te krhke zapise sta rešila in predelala z lastno “analitično kamero”, napravo za ročno projiciranje, ponovno snemanje in barvno toniranje, ki je spominjala na začetke kinematografije. Tako sta ustvarjala nove pripovedi, ki razkrivajo skrite plasti podob ter kažejo, kako tudi dokumentarec kot žanr nosi dvoumnosti in slepe pege. Njuno delo je odpiralo temne strani zgodovine: kolonialno nasilje, vojne, migracije, izgnanstva. V ospredje sta vedno postavljala množice – poražene, anonimne, prezrte –, ki v njunih filmih postanejo glasovi zgodovine in simbol človeškega stanja v univerzalnem, zborovnem smislu. Angela je umrla februarja 2018.
Mednarodni forum “Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost”
V okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji bo 8. oktobra 2025 v Gorici (IT) potekal mednarodni forum Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost, posvečen umetni inteligenci in trajnostnemu digitalnemu prehodu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Osrednji govorec foruma bo dr. Angus Finney, eden vodilnih svetovnih filmskih strokovnjakov in eden ključnih mednarodnih avtoritet na področju umetne inteligence v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Finney je ambasador CogX
AI, največjega evropskega festivala in platforme, posvečene umetni inteligenci, tehnologiji in trajnostnemu razvoju, svetovalec Britanskega filmskega inštituta (BFI) in švedskega filmskega sklada Film i Väst, enega najpomembnejših evropskih partnerjev pri produkciji in razvoju filmov.
Njegova knjiga The International Film Business: A Market Guide Beyond Hollywood velja za biblijo filmske industrije. Letos je izšla njegova nova knjiga Human in the Loop: AI and the Film Value Chain (2025), leta 2026 pa bo sledilo še delo AI and the Screen Industries (Routledge). Finney je tudi soavtor ključnega poročila BFI CoStar AI and the Screen Sector: Perspectives and Paths Forwards (april 2025). Forum bo poleg uvodnega govora dr. Finneyja ponudil še razprave, v katerih bodo sodelovali panelisti iz Slovenije in tujine, ki prihajajo iz različnih področij kulture, ustvarjalnosti in tehnologije. Skupaj bodo osvetlili etične, okoljske in družbene razsežnosti uporabe umetne inteligence v kulturi in filmu ter spregovorili o novih orodjih in znanjih, potrebnih za trajnostno soočanje z izzivi prihodnosti.
Dogodek organizira Motovila (Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) v partnerstvu z evropsko mrežo centrov Ustvarjalna Evropa in Kinoateljejem kot zaključni dogodek projekta Go Green Cinema (znotraj tega živi Potujoči kino Soča-Isonzo cinema), ki nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.
Na domači postaji: filmski zaključek poletja
Poletje se počasi poslavlja, a pred nami so še zadnje postojanke pod zvezdnatim nebom, kjer bo filmsko platno zasijalo na krajih, ki sami po sebi nosijo zgodbe. Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema, del projekta čezmejnega sodelovanja Go Green Cinema, bo v zadnjih avgustovskih in prvih septembrskih večerih obiskoval nepozabne lokacije, od veličastnega Solkanskega mostu do intimnega gozda v Kanalu, od tržaškega parka Prebeneg do domačih gričev Vrha. Vsaka projekcija bo obenem srečanje s
prostorom, ki film ne le gosti, ampak ga v določenem trenutku postane.
Med vrhunci velja izpostaviti posebno projekcijo slovenske klasike Tri četrtine sonca (1959) Jožeta Babiča, posnete prav na novogoriški železniški postaji. Redko se zgodi, da lahko gledalci film doživijo tam, kjer je nastajal, in prav prostor – z razgledom na Sabotin in Sveto Goro – postane ena glavnih igralk zgodbe. Šestinšestdeset let po premieri bo film znova spregovoril, tokrat pod milim nebom, z izvirnega 35mm traku in z italijanskimi podnapisi, ter opomnil na svojo žal aktualno temo vračanja, čakanja in upanja. Dogodek Vrnitev na domačo postajo, ki se bo odvil v nedeljo, 31. 8. 2025, ob 20.30 uri na Trgu Evrope pripravlja Kinoatelje v sodelovanju z Slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim centrom, Cinemazero.
Že nocoj, 26. 8. 2025, ob 20.30 bo premiero doživela dokumentarna pripoved Lepotica pod goram, ki bo prikazana v veličastni kulisi pod Solkanskim mostom. “Avtor filma Matija Jerman je uspešno sledil močnemu in s strastjo obarvanem motivu, da predstavi lepote nekdanje železniške povezave s Trstom - današnje proge Jesenice - Sežana in ob tem pozove vse, da se progo ohrani, vzdržuje in da ostane živa vez med Gorenjsko in Primorsko. Zagotovo pa filmu uspe prikazati tudi včasih spregledano dejstvo, da so inženirski projekti ne le velik konstruktorski in izvedbeni izziv, ampak lahko tudi lepi in veličastni,” je ob tem zapisala Majda Širca
Le dva dni kasneje, 28. avgusta ob 20.30, se bo filmski večer preselil v Park Prebeneg v Tržaškem zaledju, kjer bo na sporedu dokumentarec Praslovan Slobodana Maksimovića o Zoranu Predinu. Dogodek poteka v sodelovanju s Kulturnim društvom Jože Rapotec. Septembra bo filmska karavana znova ob Soči – 3. septembra ob 20. uri se vrača v Kanal, kjer bo v sodelovanju s Parkom Pečno in društvom O.Z.O.N. pripravljen Kino v gozdu. Pod krošnjami dreves bo zaživel film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki je bil premierno prikazan na newyorškem festivalu Tribeca in se preobraža iz družbene satire v globoko raziskovanje človeškega stanja.
Program bo sklenil pogled v temelje slovenske filmske ustvarjalnosti – 5. septembra ob 20.30 na Vrhu pri Sovodnjah ob Soči, kjer bo v sklopu programa Kultura Osvoboditve – Osvoboditev kulture, posvečenega 80. obletnici osvoboditve, prikazan film Na svoji zemlji Franceta Štiglica (1948). Na Vrhu se bo v sklopu obletnice osvoboditve odvila projekcija prvega slovenskega igranega celovečerca v režiji Franceta Štiglica. Ta bo na platnu znova obudil vrednote svobode, antifašizma in kulture odpora, dogodek pa nastaja v sodelovanju z društvom SKRD Danica in je del programa retrospektive Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino.
Foto: Brigitte Lacombe, arhiv Gianikian Ricci Lucchi in Nadina Štefančič/Kinoatelje
