Kljub temu, da so 'Prsti' ostali v spominu predvsem po odlični igri Harvey Keitela, je kriminalka ostala v senci Scorsesejevega 'Taksista'. Neglede na konkurenco je pritegnil velik del publike, med drugim francoskega režiserja Jacquesa Audriada, ki je na podlagi njegovega zapleta posnel 'De battre mon couer s'est arrete' ('Bitje, ki ga je moje srce preskočilo'). V njem se bo pojavila tudi vzhajajoča zvezda francoske kinematografije Romain Duris, ki je upodobil talentiranega pianista,
obremenjenega z očetovim delom in željo po mirnem življenju. Audriard si je s filmoma 'De battre mon couer s'est arrete' (1996) in 'Sour mes levres' (2001) prislužil naziv 'velikana francoskega trilerja', naslednika kultnih režiserjev kot sta bila Henri-Georges Clouzot in Jean-Pierre Melville (filmski kritiki ga radi primerjajo z inovatorjema Mauriceom Pialatom in Gasparom Noeom). Za Audriarda to ni bilo prvič, da je poiskal inspiracijo preko ocena: za režiserja Jeroma Boivina je napisal
scenarij po knjigi Philipa K. Dicka 'Confessions of a crap artist'.
