Valvasorjeva odličja za leto 2013
slavnostna podelitev: ponedeljek, 19. maja 2014, ob 13. uri,
v Baročni dvorani Radovljiške graščine (Radovljica, Linhartov trg 1)
Utemeljitev Komisije za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: Častno Valvasorjevo priznanje – Marta Matul in Barbara Matul Kalamar (zadnja fotografija) za podarjeno zapuščino Nika Matula Marta Matul, vdova Nika Matula, in njena hči Barbara Matul Kalamar sta Slovenski kinoteki podarili celotno skrbno ohranjeno zapuščino ter nudili nenadomestljivo pomoč pri pripravi projekta NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA.
Niko Matul (1928–1988), slovenski arhitekt, filmski in gledališki scenograf (prva fotografija), je bil eden najbolj plodnih in uspešnih slovenskih scenografov. Bil je aktivni soustvarjalec slovenske kinematografije od leta 1950, zato se njegova filmografija bere kot pregled zgodovine slovenskega filma. Poleg oblikovanja gledaliških in filmskih scenografij se je občasno ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem in prenovami nekaj gledališč in kinodvoran. Sodeloval je pri 31 slovenskih celovečernih filmih, 22 koprodukcijah in tujih celovečercih, 12 kratkih filmih, 28 televizijskih filmih, dramah, serijah in televizijskih oddajah ter izdelal 260 gledaliških scenografij. Zapustil je bogato, obsežno in predragoceno gradivo, ki izraža nastajanje projektov ter dokumentira zgodovino slovenskega filma in gledališča. Na podlagi te bogate in obširne zapuščine sta Slovenska kinoteka in Muzej in galerije mesta Ljubljana s številnimi partnerji pod vodstvom Metke Dariš pripravila obsežen filmskorazstavni projekt, ki so ga sestavljali retrospektiva filmov v Dvorani Silvana Furlana Slovenske kinoteke, razstava v Galeriji Jakopič, številni spremljevalni dogodki in izčrpen dvojezični katalog.
“Zapuščina Nika Matula je močno obogatila zbirke Slovenske kinoteke, ki je kot filmski muzej zavezana filmu in vsemu, kar ta pojem obsega. Brez zapuščine Nika Matula, ki je zaradi obsega in bogastva urejena v samostojno zbirko, bi v slovenski filmski zgodovini ostala nepremostljiva in neodpustljiva vrzel. Neprecenljiv dar in dragocena osebna pričevanja ter nesebična pomoč Marte Matul in Barbare Matul Kalamar so izjemen prispevek k ohranjanju slovenske filmske dediščine.”
in
Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke – Metka Dariš iz Slovenske kinoteke za projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition.
Projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition je nastal kot plod poglobljene raziskave avtorice Metke Dariš in njenih velikih prizadevanj, da se ohrani nadvse pomembna slovenska dediščina. Obsežna predhodna raziskava je vključevala pregled, proučevanje in muzeografsko obdelavo zapuščine Nika Matula, hranjene v Slovenski kinoteki. Dopolnjena je bila s pričevanji sorodnikov, sodelavcev in sodobnikov. Življenje in delo izjemnega filmskega ustvarjalca je avtorica tudi na podlagi zavedanja, da ta pomembna zgodba slovenske filmske zgodovine še ni bila povedana, predstavila kot večplasten preplet metodološkega strokovnega dela filmskega scenografa, Matulove ustvarjalnosti in osebnosti, družbenih okoliščin v njegovem življenju in delovanju ter zgodovine slovenskega filma.
Z muzejskimi predmeti, izvirnimi skicami, risbami, načrti, dokumenti, fotografskim gradivom in filmskimi plakati je pripravila muzejsko razstavo kot predstavitev temeljnih dokumentov filmske dediščine. Zasnova razstave je vključevala avdiovizualne odlomke s snemanj filmov in filmske napovednike ter izbrano filmsko tehniko in scensko postavitev ozadja pri snemanju filmov. Razstava, ki je potekala od 14. 5. 2013 do 1. 9. 2013 v Galeriji Jakopič, je bila prva celovita, interdisciplinarna in multimedijska predstavitev dela filmskega ustvarjalca s področja filmske scenografije. Predstavitev je bila kompleksna, likovno in prostorsko zelo zahtevna in obiskovalcem prijazna. Sestavni del projekta sta bila tudi retrospektiva filmov Nika Matula v Slovenski kinoteki kot tudi bogat in raznolik spremljevalni program, s katerim so obiskovalci dobili podrobnejši in poglobljen vpogled v vse vidike dela filmskega scenografa. Pri tem je bila upoštevana raznolikost obiskovalcev – vsebine spremljevalnega programa so bile pripravljene namensko.
“Projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition so odlikovale kontekstualne in interpretativne vsebine, ki so upošteva le najnovejša spoznanja muzeološke stroke, pri katerih je posebna pozornost namenjena skrbi za različne skupine obiskovalcev, pravi meri pri obsegu in zahtevnosti besedil ter dvojezičnost. Projekt je bil izpeljan s ciljem raziskave in ohranjanja , predstavljanja ter interpretiranja pomembnega dela slovenske filmske dediščine in ima velike zasluge , da je zapuščina Nika Matula postala njen temeljni kamen.”
tekst: Slovenska kinoteka
foto: Andrej Kogovšek in osebni arhiv Marte Matul in Barbare Matul Kalamar
www.kinoteka.si
slavnostna podelitev: ponedeljek, 19. maja 2014, ob 13. uri,
v Baročni dvorani Radovljiške graščine (Radovljica, Linhartov trg 1)
Utemeljitev Komisije za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: Častno Valvasorjevo priznanje – Marta Matul in Barbara Matul Kalamar (zadnja fotografija) za podarjeno zapuščino Nika Matula Marta Matul, vdova Nika Matula, in njena hči Barbara Matul Kalamar sta Slovenski kinoteki podarili celotno skrbno ohranjeno zapuščino ter nudili nenadomestljivo pomoč pri pripravi projekta NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA.
Niko Matul (1928–1988), slovenski arhitekt, filmski in gledališki scenograf (prva fotografija), je bil eden najbolj plodnih in uspešnih slovenskih scenografov. Bil je aktivni soustvarjalec slovenske kinematografije od leta 1950, zato se njegova filmografija bere kot pregled zgodovine slovenskega filma. Poleg oblikovanja gledaliških in filmskih scenografij se je občasno ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem in prenovami nekaj gledališč in kinodvoran. Sodeloval je pri 31 slovenskih celovečernih filmih, 22 koprodukcijah in tujih celovečercih, 12 kratkih filmih, 28 televizijskih filmih, dramah, serijah in televizijskih oddajah ter izdelal 260 gledaliških scenografij. Zapustil je bogato, obsežno in predragoceno gradivo, ki izraža nastajanje projektov ter dokumentira zgodovino slovenskega filma in gledališča. Na podlagi te bogate in obširne zapuščine sta Slovenska kinoteka in Muzej in galerije mesta Ljubljana s številnimi partnerji pod vodstvom Metke Dariš pripravila obsežen filmskorazstavni projekt, ki so ga sestavljali retrospektiva filmov v Dvorani Silvana Furlana Slovenske kinoteke, razstava v Galeriji Jakopič, številni spremljevalni dogodki in izčrpen dvojezični katalog.
“Zapuščina Nika Matula je močno obogatila zbirke Slovenske kinoteke, ki je kot filmski muzej zavezana filmu in vsemu, kar ta pojem obsega. Brez zapuščine Nika Matula, ki je zaradi obsega in bogastva urejena v samostojno zbirko, bi v slovenski filmski zgodovini ostala nepremostljiva in neodpustljiva vrzel. Neprecenljiv dar in dragocena osebna pričevanja ter nesebična pomoč Marte Matul in Barbare Matul Kalamar so izjemen prispevek k ohranjanju slovenske filmske dediščine.”
in
Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke – Metka Dariš iz Slovenske kinoteke za projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition.
Projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition je nastal kot plod poglobljene raziskave avtorice Metke Dariš in njenih velikih prizadevanj, da se ohrani nadvse pomembna slovenska dediščina. Obsežna predhodna raziskava je vključevala pregled, proučevanje in muzeografsko obdelavo zapuščine Nika Matula, hranjene v Slovenski kinoteki. Dopolnjena je bila s pričevanji sorodnikov, sodelavcev in sodobnikov. Življenje in delo izjemnega filmskega ustvarjalca je avtorica tudi na podlagi zavedanja, da ta pomembna zgodba slovenske filmske zgodovine še ni bila povedana, predstavila kot večplasten preplet metodološkega strokovnega dela filmskega scenografa, Matulove ustvarjalnosti in osebnosti, družbenih okoliščin v njegovem življenju in delovanju ter zgodovine slovenskega filma.
Z muzejskimi predmeti, izvirnimi skicami, risbami, načrti, dokumenti, fotografskim gradivom in filmskimi plakati je pripravila muzejsko razstavo kot predstavitev temeljnih dokumentov filmske dediščine. Zasnova razstave je vključevala avdiovizualne odlomke s snemanj filmov in filmske napovednike ter izbrano filmsko tehniko in scensko postavitev ozadja pri snemanju filmov. Razstava, ki je potekala od 14. 5. 2013 do 1. 9. 2013 v Galeriji Jakopič, je bila prva celovita, interdisciplinarna in multimedijska predstavitev dela filmskega ustvarjalca s področja filmske scenografije. Predstavitev je bila kompleksna, likovno in prostorsko zelo zahtevna in obiskovalcem prijazna. Sestavni del projekta sta bila tudi retrospektiva filmov Nika Matula v Slovenski kinoteki kot tudi bogat in raznolik spremljevalni program, s katerim so obiskovalci dobili podrobnejši in poglobljen vpogled v vse vidike dela filmskega scenografa. Pri tem je bila upoštevana raznolikost obiskovalcev – vsebine spremljevalnega programa so bile pripravljene namensko.
“Projekt NIKO MATUL: FILMSKA SCENOGRAFIJA|PRODUCTION DESIGN – retrospektiva filmov in razstava|film retrospective and exhibition so odlikovale kontekstualne in interpretativne vsebine, ki so upošteva le najnovejša spoznanja muzeološke stroke, pri katerih je posebna pozornost namenjena skrbi za različne skupine obiskovalcev, pravi meri pri obsegu in zahtevnosti besedil ter dvojezičnost. Projekt je bil izpeljan s ciljem raziskave in ohranjanja , predstavljanja ter interpretiranja pomembnega dela slovenske filmske dediščine in ima velike zasluge , da je zapuščina Nika Matula postala njen temeljni kamen.”
tekst: Slovenska kinoteka
foto: Andrej Kogovšek in osebni arhiv Marte Matul in Barbare Matul Kalamar
www.kinoteka.si
