Oko 20. stoletja // Kino-uho: Mož s kamero
V torek, 25. februarja, bo ob 21. uri kinotečni hišni pianist Andrej Goričar v živo spremljal nesmrtno klasiko novega sovjetskega filma Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom) Dzige Vertova. Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo, modernost Francesca Casettija, ki je pravkar izšla v zbirki Imago.
»Ali je res, da je film, v dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih je naredil obče?«
To so vprašanja, ki jih zastavlja Oko 20. stoletja, eno ključnih filmsko-teoretskih del novega tisočletja. V njem se Francesco Casetti preko branja vrste filmov, ter v dialogu z avtorji, kot so Balázs, Benjamin, Epstein, Pirandello in številni drugi, posveti soočenju med filmom in njegovim stoletjem. Pri tem zasleduje preobrate v načinih, na katere je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini določal filmske in gledalske subjekte, vzburjal čute in domišljijo, poglabljal pogled, posredoval med družbenimi realnostmi ter preizkušal lastna določila. Casettijeva elegantna sinteza osvetli pogoje filmskega videnja – pogleda modernosti, ki združuje pogleda stroja in človeka, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete.
»Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj, ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«
Francesco Casetti (1947) je avtor številnih del s področja teorije filma in medijev. Predaval je na vrsti svetovnih univerz (med drugimi Yale, Sorbonne in Berkeley) in je profesor filma na Katoliški univerzi v Milanu. V svojem prvem odmevnem delu Teorie del cinema: 1945-1990 (1993) je poglobljeno razčlenil razvoj povojne filmske misli. Osrednje mesto v njegovem opusu pa nedvomno zaseda L'occhio del Novecento (2005), ki raziskuje razmerje med filmom in modernostjo 20. stoletja.
Sredina obletnica izbrisa s projekcijo dokumentarcev Dolge počitnice Damjana Kozoleta (19.00) in Slovenija, moja dežela Dimitarja Anakieva (21.00). Tej projekciji sledi pogovor z avtorjem filma in nastopajočimi, ki ga bo vodila Uršula Lipovec Čebron. Vstop na obe projekciji prost.
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji v Kinoteki
V okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji, ki se odvija v medregijskem prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Trst, Videm , Izola, Ljubljana) med 25. februarjem in 2. marcem 2014, bo Kinoatelje v sodelovanju s partnerskimi organizacijami predstavil vsestransko avstrijsko avtorico Ruth Beckermann. Ta se v svojih delih osredotoča tako na večkulturno dimenzijo evropskega prostora kot tudi na zgodovinski in osebni spomin, povezan z judovsko identiteto, še posebej tisto na Dunaju. Ruth Beckermann je avtorica več kot desetine dokumentarnih filmov, ki so bili uspešno predstavljeni na mednarodnih festivalih in za katere je prejela ugledne nagrade. Njen opus bogatijo tudi avdiovizualne instalacije in knjižne izdaje.
V Kinoteki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18.00 predvajan njen film Papirnati most (Paper Bridge), osebno popotovanje avtorice Ruth Beckermann skozi njeno družinsko zgodovino, obenem pa tudi pripoved o Judih srednje Evrope. Film avtorico popelje od Dunaja, mesta, kjer je njena babica preživela vojno in obdobje nacizma v skrivanju, in kamor se je njena mati vrnila iz Izraela, pa vse do Bukovine, pokrajine očetovega otroštva.
Program slovenske kinoteke – marec 2014
etika filma
»Vsak ustvarjalec dokumentarnega filma mora še pred začetkom snemanja znati odgovoriti na tri temeljna vprašanja: kaj, v imenu česa in kako.« - Marcel Łoziński
»Če po pomoti posnamem lep kader, ga izrežem.« - Roberto Rossellini
Marčevsko-aprilski filmski program Slovenske kinoteke uokvirjata dve retrospektivi. V začetku marca nas (tudi osebno) obišče Marcel Łoziński, konec aprila pa se z mojstrovinama Stromboli in Potovanje v Italijo začenja retrospektiva filmov Roberta Rossellinija, ki se bo nato nadaljevala vse do junija in v sklopu katere bo skupno predvajanih več kot dvajset filmov. Ker bomo o italijanskem mojstru še pisali (izšel bo tudi katalog), na tem mestu samo nekaj besed o visokem obisku s Poljske. Marcel Łoziński predava dokumentarni film na filmski šoli, ki nosi ime po znamenitem poljskem režiserju Andrzeju Wajdi. Ko se prvič sreča z novimi študenti, jih skuša odvrniti od snemanja dokumentarcev. Razloži jim, za kako težko, nehvaležno delo gre. Pojasni jim, v kako podrejenem položaju je dokumentarec v primerjavi z igranim filmom, in jim pove, da bodo lačni. Pokaže jim pičle statistike predvajanja dokumentarnih filmov v kinodvoranah. Opozori jih, kako težko je najti dober predmet obravnave, in kako težko, celo neprimerno težje je nato najti dober in obenem iskren pristop. Pripoveduje jim zgodbe o urah, dneh, tednih, mesecih in celo letih, ki jih bodo preživeli v montaži enega samega filma. Predvsem pa jim položi na srce, da mora biti režiser dokumentarnega filma v prvi vrsti človek in šele nato režiser. Človek, ki bo resnično znal opazovati, poslušati in se naposled tudi odpreti drugim okrog sebe. Človek, ki bo upal in znal v vsak film vložiti samega sebe. Režiser, ki se bo zavedal, da bo vsaka njegova podoba nujno porojena iz bolj ali manj usodnega, bolj ali manj bolečega trka med zunanjim svetom, ki ga skuša opisati, in njegovim povsem intimnim razmišljanjem, intenzivnostjo vizije, senzibilnostjo in intuicijo. Šele potem, ko ti bo vse to jasno, ko boš vse to razumel, pa čeprav ne tudi povsem dojel, šele potem pojdi in snemaj dokumentarne filme. Marcel Łoziński to pripoveduje iz lastne izkušnje, enkratne in bogate. Rodil se je turbulentnega leta 1940 v Parizu staršem Judom in predvojnim komunistom. Po koncu druge svetovne vojne se je družina vrnila na Poljsko, vendar je mladi Marcel že pri šestnajstih letih ponovno obiskal Pariz. Tja ga je povabila sestrična, da mladeniču pokaže filme njegovega že pokojnega strica, ki je veljal za družinsko legendo. Stricu je bilo, mimogrede, ime Jean Vigo in njegova dokumentarna mojstrovina Zavoljo Nice (À propos de Nice, 1929) je imela ključno vlogo v nadaljevanju življenjske poti poljskega najstnika. Po končanem študiju na politehnični fakulteti se je Łoziński vpisal na proslavljeno filmsko šolo v Lodžu in tam diplomiral leta 1971. Bil je del mlade, zagnane generacije, ki si je že v svojih prvih dokumentarnih filmih drznila spodjedati avtoriteto takratne poljske diktature, svojo bistroumno kritiko pa je vešče zavijala v poetično prispodobo, formalno poigravanje z naracijo, smisel za humor in naposled tudi iskren humanizem, kar je razorožilo marsikaterega cenzorja. Tej generaciji prijateljev je med drugimi pripadal tudi Krzysztof Kieślowski, ki je pozneje zaplaval v vode igranega filma, Marcel Łoziński pa je do danes ostal zvest neskončnim zmožnostim in neposrednemu angažmaju dokumentarne forme. Izmed številnih, predvsem kratkih filmov, ki jih je posnel pred letom 1980, so v redno distribucijo na Poljskem prišli samo štirje. Vse druge je cenzura pospravila na police bunkerja in so poljska velika platna razsvetlili šele v zgodnjih devetdesetih. Navzlic temu se danes Marcel Łoziński v šali prekriža, če ga kdo označi za disidenta. Nikakršen disident nisem bil, pravi, za svoje filme smo vendarle prejemali državni denar in jih v vseh primerih tudi posneli. Navsezadnje je dandanašnja cenzura kapitala neprimerno bolj odvratna in učinkovita, kot je bila nekoč cenzura ideologije. Ko se je torej na Poljskem zamenjal režim, je Marcel Łoziński še vedno snemal politične filme. Še vedno je snemal tudi poetične filme. Pa osebne, globoko intimne. In naposled filme, ki združujejo vse našteto, kar ta skromni velikan poljskega, evropskega, svetovnega dokumentarnega filma počenja še danes. - Jurij Meden
1.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Valjar in violina (Katok i skripka)
Andrej Tarkovski, SZ, 1960, 35mm, 1.37, barvni, 46’, sp
Pripoved o prijateljstvu, ki vznikne med dečkom, ki mu vsi nagajajo, in močnim, samozavestnim delavcem. Mladostno in v marsičem naivno delo, ki vsebuje predvsem močne ikonografske elemente socialističnega realizma, po drugi strani pa jasno kaže nadarjenost mladega režiserja, predvsem njegovo močno filmsko senzibilnost. Simboli in elementi, ki so mu ljubi v vseh ostalih filmih, so prisotni že tu: jabolko kot ljubezenski znak, voda, dež, ogledala, igra svetlobe in senc.
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 95’, sp
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Liričen celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega dokončno vpelje otroka kot privilegirano človeško bitje, ki je v 60-ih obsedlo sovjetski filmski prostor. Vendarle je otrok Tarkovskega drugačen. Ivan živi, toda drugje, je zapisal Sartre.
21.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
2.3. nedelja
18.00
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji
Papirnati most (Paper Bridge)
Ruth Beckermann, Avstrija, 1987, 16mm, 1.33, barvni, 95', svp
Papirnati most je osebno popotovanje avtorice Ruth Beckermann skozi njeno družinsko zgodovino, obenem pa tudi pripoved o Judih srednje Evrope. Film avtorico popelje od Dunaja, mesta, kjer je njena babica preživela vojno in obdobje nacizma v skrivanju, in kamor se je njena mati vrnila iz Izraela, pa vse do Bukovine, pokrajine očetovega otroštva. V okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji, ki se odvija v medregijskem prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Trst, Videm , Izola, Ljubljana) med 25. februarjem in 2. marcem 2014, bo Kinoatelje v sodelovanju s partnerskimi organizacijami predstavil vsestransko avstrijsko avtorico Ruth Beckermann. Ta se v svojih delih osredotoča tako na večkulturno dimenzijo evropskega prostora kot tudi na zgodovinski in osebni spomin, povezan z judovsko identiteto, še posebej tisto na Dunaju. Ruth Beckermann je avtorica več kot desetine dokumentarnih filmov, ki so bili uspešno predstavljeni na mednarodnih festivalih in za katere je prejela ugledne nagrade. Njen opus bogatijo tudi avdiovizualne instalacije in knjižne izdaje.
3.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem platnu
Ptujska dežela
France Kosmač, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 12'
Kurentovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1949, 35mm, čb, 18'
Zima mora umreti
Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 10'
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, čb, 11'
Kurenti v Markovcih
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1946, 16mm, barvni, 2'
Družinski film in kurenti v Ljubljani
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1951, 16mm, barvni, 3'
Velika čarovnija
Marjan Cilar, Slovenija, 1966, 16mm, barvni, 22'
20.00
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem platnu
Praznovanje pomladi
France Štiglic, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 99'
V zgodovinskem filmu se Simon (Zvone Agrež), mlad vojak Marije Terezije, skupaj z drugimi vojaki vrne v domači kraj. Njihova naloga je, da preprečijo vsakoletno pogansko kurentovanje. Ob prihodu srečajo svatovski sprevod, v nevesti pa Simon spozna svoje dekle Suzano (Zvezdana Mlakar). Njuna ljubezen je še živa, zato se pod maskami kurentov Simon in Suzanin mož Štefan (Radko Polič) spopadeta. Ko ju prekinejo, Simon odvrže kurentovo opravo. Obleče jo Štefanov brat, željan začutiti kurentovo moč. Zlata arena za scenografijo (Niko Matul) v Pulju. Program so pripravili Zgodovinski arhiv na Ptuju, Društvo prijateljev Ptuja in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
4.3. torek
17.30
Leto kina: Nostalgija
Andrej Rubljov (Andrei Rublev)
Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185’, sp
Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem komentira.
21.00
Premiera
Jugoslavija, kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (Yugoslavia, How Ideology Moved Our Collective Body)
Marta Popivoda, Srbija/Francija/Nemčija, 2013, video, čb/barvni, 62'
Film se ukvarja z vprašanjem manifestiranja ideologije v javnem prostoru skozi množične performanse. Avtorica je zbrala in analizirala filmske in video zapise iz obdobij nekdanje Jugoslavije (1945-2000), ki beležijo tako državne proslave in aktivnosti (mladinske delovne brigade, prvomajske parade, proslave ob dnevu mladosti) kot tudi različne proteste (študentske demonstracije leta 1968, beograjske množične vstaje devetdesetih, srbsko revolucijo 5. oktobra leta 2000). Medijske podobe se zaokrožujejo v (re)konstrukcijo postopnega izčrpavanja komunistične ideologije skozi premene v odnosih med ljudmi, ideologijo in državo. »Gre za raziskovalni esej, obenem pa tudi za izrazito oseben pogled na zgodovino socialistične Jugoslavije, njen dramatičen konec in posledičen vznik števila manjših demokracij. Izkušnja razpada Jugoslavije in vzpostavitev nove razredne družbe v Srbiji po modelu divjega kapitalizma sta me navedli na preiskavo polpreteklih medijskih podob in prevpraševanje družbenih sprememb skozi manifestacijo množičnih performansov v javnem prostoru.« Marta Popivoda
Projekciji sledi pogovor z avtorico. V sodelovanju z Zavodom Maska.
5.3. sreda
18.00
Leto kina: Nostalgija
Solaris
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 166', sp
Sociopsihologa pošljejo raziskati nenavadno dogajanje na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o moralni odgovornosti znanosti do človeštva, obenem pa nič manj epska ljubezenska zgodba.
21.00
Klasiki
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
6.3. četrtek
19.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Paris.Love
Boris Petkovič, Francija/Slovenija, 2007, video, 16:9, čb/barvni, 71', sp
Vince je štiriindvajsetletni Američan, ki živi v Parizu in poskuša postati igralec. Zaradi slabega francoskega naglasa je zavrnjen na vseh avdicijah. Pri življenju ga drži majhna vloga v obskurni avantgardni predstavi. Zaljubi se v francosko študentko Zoe, ki odigra pomembno vlogo pri srečanju z njegovim očetom, s katerim ima problematičen odnos. Moška se srečata in oče mu pove, da je vesel, da je Zoe noseča. Vince se počuti izdanega in se z njo spre. Na eni od avdicij vendarle dobi priložnost, saj se režiserju njegov naglas zdi prednost in mu ponudi vlogo. Medtem razmišlja, ali si želi srečati Zoe, vendar ve, da si ona srečanja ne želi. Tako je v realnosti, kaj pa v filmu?
20.30
Večer Društva slovenskih režiserjev
Noč (En natt)
Miha Knific, Švedska/Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 76', sp
Noč je drama o treh najstnikih, ki noč preživijo skupaj, čeprav so prejšnji večer že končali skupna razmerja. Brez obveznosti in osvobojeni vseh vezi. Zgodba v filmu se odvija od jutra, ko/kjer se film začne, do večera prejšnjega dne, ko/kjer se film konča. Vse, kar se v filmu zgodi, se vrti okoli tistega, kar se je zgodilo pred tem, pred začetkom (koncem) filma, ko smo gledalci vstopili v zgodbo. Film obrača spomine v sanje in odraža nadrealizem lastnih spominov in realnosti. Film Noč je film, ki o sodobnosti govori skozi oči preteklosti, oči filma samega. Film je konceptualni kolaž, sestavljen iz dialogov-citatov obstoječih, videnih, preživetih filmov, kar nam daje občutek, da smo to, kar gledamo, gledali že enkrat in da se je nekoč že zgodilo. Film govori o noči, ki se je ne bo nihče spominjal, o noči, ki je sploh ne bi smelo biti. Kjer konec da slutiti, da so vse – pisanje, vlaki, tuneli in ciganska glasba – bile le sanje. Neskončno ponavljanje istih sanj, iz katerih ne znaš pobegniti. Kot namigujejo tudi zadnje Emilove besede: "Pustite me spati." Projekciji sledi pogovor z avtorjema filmov Paris.Love in Noč.
7.3. petek
19.00
Leto kina: Nostalgija
Zrcalo (Zerkalo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1975, 35mm, 1.37, barvni/čb, 106’, sp
Avtobiografska zgodba pripovedovalca (režiserja), ki se spominja preteklega življenja in v navideznem neredu podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj. Glavnega junaka in njegovo mamo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih, med njimi hiša na robu gozda, zasneženo strelišče, meščansko stanovanje, so dopolnjeni z dokumentarnimi posnetki. Impresivna freska filmskih podob, ki s svojo neposredno, natančno čutnostjo zahtevajo popolno odprtost dojemanja.
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
8.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Stalker
Andrej Tarkovski, SZ, 1979, 35mm, 1.37, barvni/čb, 163', sp
V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Cona, v kateri se zaradi nepojasnjenega dogodka, povezanega z meteoritom, dogajajo nenavadne reči. Oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi v prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj. Po romanu bratov Strugacki posneta mojstrovina o človekovem dostojanstvu.
21.00
Dan žena/In memoriam: Juanita Moore
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka (Lana Turner) v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko (Juanita Moore). Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki. Najbolj problematična je Sarah Jane, ki hlasta po drugačnem, srečnejšem življenju: sovraži svoje temno poreklo, sramuje se matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka. Pretresljiva, preroška melodrama, ki pod baročnimi nanosi barv skriva ostro kritiko rasizma, šovinizma in razredne družbe.
9.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
10.3. ponedeljek
13.00
Teden možganov
Daleč od nje (Away From Her)
Sarah Polley, Kanada/VB/ZDA, 2006, 35mm, 1.85, 110', sp
»Kot zdravnik, ki se dnevno srečujem z bolniki z demenco, si ne morem kaj, da ne bi filma, ki obravnava Alzheimerjevo bolezen, ocenjeval tudi s strokovnega stališča. Ko odštejem osnovno zgodbo z vso umetniško svobodo, si običajno želim, da bi bila bolezen verodostojno prikazana. Vse duševne motnje, med katere sodijo tudi demence, so še vedno povezane s stereotipi in predsodki ter občutki krivde in sramu med svojci. Nekateri filmi prikazujejo obravnavo bolnikov z duševno motnjo v nerealni luči. Zaradi tega posamezniki morda ne poiščejo pomoči, ko bi jo potrebovali. Kakšen je film Daleč od nje skozi moje oči? Posamezni simptomi demence, s katerimi se sooča Fiona, so verodostojno prikazani. Njen odziv na bolezen ni običajen, je pa mogoč.« Aleš Kogoj
Projekciji bo sledilo predavanje Aleša Kogoja. Vstop prost.
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Ora pro nobis
Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 15'
Akademija
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 4'
Odtisi v Barju
Boris Višnjevec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 17'
Zgodba o orglicah
Boris Palčič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 14'
Nekoč je bilo (Once Upon a Time)
Aleš Verbič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Pomladni veter
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na akademiji likovnih umetnosti. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija iz študentskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
11.3. torek
13.00
Teden možganov
Matrica (The Matrix)
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem. Projekciji bo sledilo predavanje Dušana Rutarja. Vstop prost.
18.30
Festival frankofonskega filma
Čvrsta ramena (Des épaules solides)
Ursula Meier, Švica/Francija/Belgija, 2003, 35mm, barvni, 96', svp
Sabine želi postati vrhunska športnica. Obiskuje športni internat, kjer trenira pod okriljem trenerja, čigar metode in odločitve sicer zelo kritizira. V glavi ima le eno: preseči svoje zmožnosti za vsako ceno. Prizadeva si, da bi svoje telo popolnoma obvladala, zato dela z njim kot s strojem, kar jo privede do zanikanja same sebe in okolice. Telo pa ni stroj. Telo ima svoje skrivnosti in svoje šibkosti. Zaradi tega lahko v vsakem trenutku tudi odpove. Izjemen celovečerni prvenec Ursule Meier, ki danes velja za vodilno švicarsko filmsko ustvarjalko.
21.00
Festival frankofonskega filma
Otrok iz zgornjega nadstropja (L'enfant d'en haut)
Ursula Meier, Švica/Francija, 2012, 35mm, 1.85, barvni, 97', sp
V stanovanjskem bloku pod luksuznim smučarskim središčem v švicarskih Alpah živi dvanajstletni Simon s svojo starejšo sestro. Skrb za vsakdanji kruh je prepuščena fantu, saj nepredvidljiva Louise ni sposobna obdržati zaposlitve. Simon se vsak dan z gondolo odpelje navzgor, v bleščeči svet zimskega letovišča, kjer krade opremo premožnim turistom, da bi jo prodal okoliškim otrokom v dolini. S temi malimi tatvinami uspe preskrbeti svojo družinico, a ko se spajdaši s pokvarjenim britanskim sezonskim delavcem, pozabi na meje in se kmalu znajde v nevarnih vodah. Film, ki mu je žirija berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.
12.3. sreda
13.00
Teden možganov
Socialno omrežje (The Social Network)
David Fincher, ZDA, 2010, 35mm, 2.35, barvni, 120', sp
Socialno zavrti harvardski študent Mark Zuckerberg (Jesse Eisenberg) nekega večera vinjen iz pritlehnih vzgibov postavi spletno stran, namenjeno ocenjevanju videza študentk. Šovinistična slaba šala v rekordno kratkem času mutira v enega največjih spletnih fenomenov novega tisočletja. Kapitalistična pravljica o uspehu.
Projekciji bo sledilo predavanje Nika Laha. Vstop prost.
19.00
Leto kina: Nostalgija
Nostalgija (Nostalghia)
Andrej Tarkovski, SZ/Italija, 1983, 35mm, 1.66, čb/barvni, 125', sp
Ruski pisatelj Gorčakov na potovanju po Toskani spozna razsvetljenega Domenica, samotarskega vaškega čudaka, ki je pred leti svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo obvaroval pred uničenjem sveta. Domenico poskuša svet osvoboditi materializma, nad katerim se nenehno pritožuje in zaradi katerega uprizori samozažig. To radikalno dejanje tudi v Gorčakovu prebudi pripravljenost za pozitivno delovanje, zato poskuša po Domenicovih navodilih prehoditi napol izpraznjen bazen z gorečo svečo v roki. Poetično potovanje prek prostranstev Italije in globočin hrepeneče duše. Prvi film Tarkovskega na Zahodu. Čas, ko se meja med sanjami in drugačno resničnostjo začenja spreminjati v mejo med filmom in vsem izven njega. Projekciji sledi pogovor z znamenitim filmskim kritikom Gideonom Bachmanom, ki bo z nami delil izkušnje in spomine na druženje z Andrejem Tarkovskim med snemanjem filma Nostalgija. Pogovor bo tekel tudi o delu Bachmanove partnerice Deborah Breer, avtorice fotografske razstave Nostalgija, ki je trenutno na ogled v Jakopičevem sprehajališču parka Tivoli. Več informacij na spletni strani: http://www.kinodvor.org/leto-kina/razstave/razstava-nostalgija/
13.3. četrtek
13.00
Teden možganov
Mularija (Kids)
Larry Clark, ZDA, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Surov portret klape brezbrižnih urbanih najstnikov, ki ves svoj čas namenja potikanju po ulicah, obiskovanju zabav, parjenju in drogiranju. Glavni junak, specialist za device, stakne aids, z njim pa potone cela vrsta radovednih in neučakanih mladenk. Seropozitivna Vročica sobotne noči, nekaj med kontroverzo in preventivo, med nihilizmom in dokumentarcem, najstniški triler apokaliptičnega duha. Projekciji bo sledil komentar. Vstop prost.
18.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Srečen konec (Happy End)
Marcel Łoziński, Paweł Kędzierski, Poljska, 1972, 35mm, čb, 16', svp
Dokument partijskega sestanka v tovarni. Poslovodje in delavci si strastno podajajo besedo. Polemika se vrti okrog nesprejemljive drže nekega inženirja, ki se je odločil, da namenoma ne bo izpolnil delovne norme, saj ne verjame v tehnično kakovost izdelka. Sindikalna debata začenja dobivati obrise režiranega procesa, se prelevi v pravcato psihološko dramo in naposled izteče v nepričakovan srečen konec. Že na samem začetku ustvarjalne poti Łoziński jasno opredeli temeljni posebnosti svojega avtorskega podpisa, ki nato zaznamujeta vse njegovo prihodnje delo. Prva pomeni svojevrsten preplet dokumentarca in fikcije, preplet dozdevno nepristranskega opazovanja in prikritega poseganja v resničnost pred kamero. Nemara še pomembnejša poteza avtorjevega podpisa je njegova odločna politična zavzetost, ki se kaže v razkrinkavanju vrzeli med uradno ideologijo sistema in njenimi resničnimi učinki. Oblasti filma sicer niso prepovedale, zato pa je ob svojem času doživel eno samo festivalsko projekcijo in nekaj klubskih.
Kralj (Król)
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 7', svp
Portret popolnega konformista, krojača, ki je med drugo svetovno vojno šival uniforme za nemške vojake, po vojni uniforme za oficirje poljske ljudske armade, zdaj pa je lastnik kavarne in živi kot kralj. Skica nekega življenja, nekega obraza je izrisana v nenavadnih, domala eksperimentalnih potezah, ki preiskujejo določene temeljne komponente filmske estetike. Razmerje med sliko in zvokom je razrahljano, postavljeno na glavo in pod vprašaj, podobno velja za razmerje med intervjuvancem in spraševalcem, za razmerje med bližnjim in panoramskim posnetkom, za razmerje med subjektom filma in prostorom, v katerem ta biva.
Čelno trčenje (Zderzenie czołowe)
Marcel Łoziński, Poljska, 1976, 35mm, čb/barvni, 11', svp
Diplomski film Marcela Łozińskega pripoveduje zgodbo o strojevodji, zglednem delavcu samouku, zaljubljencu v vlake, ki tik pred upokojitvijo zakrivi čelno trčenje, zaradi česar ga na stara leta nečastno odpustijo ter mu odvzamejo vse plakete in priznanja. Poleg implicitne kritike neizprosnega sistema je Čelno trčenje tudi edinstven primer mešanja dokumentarnega dispozitiva s klasično naracijo igranega filma.
Dotik (Dotknięcie)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 13', svp
V Varšavo iz daljne Velike Britanije prileti Clive Harris, zdravilec s polaganjem rok. Poljski prebivalci se v velikih množicah zgrinjajo okrog njega, on pa jim vrača ljubezen z dotikanjem. Portret uročenosti ljudskih množic niha med ozračjem slavnosti, celo pobožnosti, kakršno okrog sebe širi zahodnjak, in ironično distanco do podob neke zaslepljenosti.
Preizkus zrelosti (Egzamin dojrzałości)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 17', svp
Łoziński tokrat pod drobnogled vzame poljski socialistični izobraževalni sistem in v njem najde prispodobo za duševno zdravje celotnega naroda. Odpravi se na srednjo šolo ter snema maturo iz družbenih ved in zgodovine, pri čemer dijake najprej snema v predavalnici, kjer recitirajo uradne propagandne parole, nato pa še na hodnikih šole, kjer se iz istih parol norčujejo ter iskreno pripovedujejo o svojih željah, upih in načrtih za prihodnost.
Vaje v slogu (Ćwiczenia warsztatowe)
Marcel Łoziński, Poljska, 1984, 35mm, čb, 12', svp
Mlada filmska ekipa se poda na varšavske ulice, kjer intervjuja mladino. Sprašujejo jih preproste, pa zato pomembne stvari: kako so zadovoljni s svojim življenjem, kakšna so njihova pričakovanja, kako komentirajo sistem, v katerem živijo. Nekateri momljajo, skomigajo z rameni, kot papige ponavljajo klišeje, ki se od njih pričakujejo, spet drugi odkrito izražajo svoj gnev nad družbo, ki jim ne daje in ne omogoča tistega, kar želijo. Nizu kratkih intervjujev sledi preobrat, niz intervjujev z isto mladino, v istih posnetkih, vendar je tokrat zvočna podoba filma obrnjena na glavo in mladim v usta položene besede, ki jih niso izrekli. Esejistična, napol eksperimentalna, komična kritika takratnih stalnic in manipulacij uradne nacionalne televizije in filmskih propagandistov.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
14.3. petek
13.00
Teden možganov
Sabina (Elle s'appelle Sabine)
Sandrine Bonnaire, Francija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 90', sp
Ljubeč in pretresljiv portret Sabine Bonnaire, 38-letne avtistke, kot jo vidi in doživlja njena najbližja sorodnica, sestra Sandrine Bonnaire, sicer mednarodno znana francoska filmska zvezda. Življenjska zgodba Sabine je upodobljena skozi družinske filmske posnetke, ki jih je Sandrine posnela v petindvajsetih letih Sabinine mladosti in skozi novo filmsko dokumentarno gradivo, ki nam predstavi Sabino kot odraslo avtistko v negi zavoda za ljudi s posebnimi potrebami. Tekom dokumentarca se Sabine razkrije kot radoživa oseba s številnimi talenti, ki jo je pet let zgrešene hospitalizacije skoraj povsem uničilo in v njej zatrlo voljo do življenja. Premeščena v novo in prijaznejše okolje, Sabina fizično, čustveno in intelektualno spet napreduje, vendar ostaja odprto temeljno vprašanje, če bo dramatične posledice njenega napačnega zdravljenja kdaj sploh mogoče v celoti odpraviti. Poleg čutečega, intimnega portreta človeške stiske in hkrati poglobljenega eseja na temo družbene odgovornosti je dokumentarec mogoče brati tudi kot ostro kritiko zdravstvenega sistema, v katerem primanjkuje specializiranih centrov za pravilno obravnavo ljudi s posebnimi potrebami. Projekciji bo sledilo predavanje Vesne Radonjič Miholič. Vstop prost.
18.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Oče in sin na potovanju (Ojciec i syn w podróży)
Marcel Łoziński + Paweł Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 75' + 54', ap
Marcel Łoziński in njegov sin iz prvega zakona, Paweł Łoziński, sta oba ugledna in proslavljena poljska ustvarjalca dokumentarnih filmov. Sin nekega dne očetu predlaga potovanje, iz katerega bi nato družno napravila film. Z avtom naj bi se iz Varšave odpeljala v Pariz, vse do parka, kjer je raztresen pepel Marcelove mame in Pawłove babice. Na poti pa se odkrito pogovorila o vsem, o čemer oče in sin še nikoli nista iskreno spregovorila med sabo. Potovanje res izpeljeta, vendar se stvari seveda zapletejo. Dialogi preraščajo v prepire, obtoževanja in užaljen molk. Nesoglasja se nadaljujejo pri montaži, ko oče in sin ugotovita, da se ne moreta podpisati pod isti film, zato iz istega gradiva vsak zmontira svojo verzijo potovanja, svojo verzijo videnja sebe in drugega. Izjemna analiza zmožnosti in nezmožnosti dokumentarnega pogleda, obenem tudi poglobljena študija identitete, splošne in osebne zgodovine, razmerja med objektom in subjektom. Projekciji sledi pogovor z avtorjem (očetom).
21.00
Festival dokumentarnega filma
Sepideh (Sepideh - Reaching for the Stars)
Berit Madsen, Iran/Danska/Švedska/Norveška, 2013, video, barvni, 90'
Sepideh je sedemnajstletna Iranka; navdušuje se nad astronomijo ter sanja, da bo nekega dne postala astronavtka in odletela proti zvezdam, podobno kot prva Iranka v vesolju Anousheh Ansari. Prepričana je, da je z opazovanjem zvezd bliže očetu, ki je pred šestimi leti nenadoma umrl. Toda kako naj revno dekle postane astronavtka, sploh v islamski družbi, v kateri pretirana ambicioznost deklet ne uživa ravno širše podpore? Še mati in stric nad njenimi idejami nista navdušena. Sepideh, ki je gospodinjska opravila ali možnost poroke sploh ne zanimata, pa je odločena; končala bo srednjo šolo, prestopila meje amaterskega astronomskega krožka, se vpisala na univerzo in nekoč morda uresničila sanje, o katerih v dnevniku piše Albertu Einsteinu.
15.3. sobota
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Kako živeti (Jak żyć)
Marcel Łoziński, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 82', ap
V svojem celovečernem dokumentarnem prvencu se Łoziński pod pretvezo, da snema film o značilnih poljskih družinah, spravi nad smešno ravnanje indoktrinacij, ki jih izvaja Zveza mladih poljskih socialistov. Ta namreč poleti organizira poletno taborjenje za družine, v sklopu katerega poteka tekmovanje za »vzorno družino«. Łoziński v letovišče skrivaj podtakne družino igralcev, ki nato duhovito meša štrene strogim načelom tekmovanja. Končna verzija filma seveda ni več skrivala ironične kritike sistema, zato je ta film postavil na hladno in mu dovolil javno predvajanje šele štiri leta pozneje. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Gospodar vesolja (Master of the Universe)
Marc Bauder, Avstrija/Nemčija, 2013, video, barvni, 88'
Dokumentarec o svetu denarja, kjer nekdanji, super uspešni investicijski bankir Rainer Voss v izpraznjeni poslovni stolpnici sredi Frankfurta razlaga skrivnosti in nečedne posle kapitalizma. Gre za »šnelkurz« iz neskrupuloznega podjetništva, pogoltnosti za dobičkom za vsako ceno, megalomanije, tekmovalne amoralnosti in nezmožnosti učenja iz lastnih napak. Voss osvetljuje lastno kariero od sredine osemdesetih let dalje in jo projicira na globalno sliko, kjer je bančništvo tekom zadnjih tridesetih let postalo tako kompleksno, komplicirano in prepleteno, da se zdijo vprašanja o reševanju krize nerešljiva.
16.3. nedelja
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Test mikrofona (Próba mikrofonu)
Marcel Łoziński, Poljska, 1980, 35mm, čb, 19', ap
Tovarniška radijska postaja se odloči raziskati, ali delavci v tovarni resnično razumejo zapleten sistem poljskega samoupravljanja, ki naj bi ga suvereno izvajali. Radijski inženir pred mikrofon vabi delavce, preverja njihovo stopnjo znanja in zavedanja, ter jih sprašuje po iskrenih komentarjih. Avtorjeva nemara najbolj nazorna, ostra in obenem duhovita preiskava zatajevane vrzeli med predpisano učinkovitostjo in pravo zmogljivostjo, med pokroviteljskim diktatom države in njegovimi rezultati, med uradno reprezentacijo realnosti in realnostjo kot takšno.
Obisk (Wizyta)
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 16', svp
Poljska, leto 1974. Urszula Flis je junakinja delavskega razreda, vzor narodu. Mlada kmetica, ki z ostarelo materjo sama živi na odročni kmetiji, sama opravlja vsa težavna dela v hiši, gozdu, hlevu in na njivi, v prostem času pa požira poljsko literaturo in si dopisuje s številnimi kulturniki. Marcel Łoziński snema televizijsko ekipo, ki obišče mladenko, da bi o njej posnela reportažo. Ko se televizijska kamera umakne in Urszula ostane sama z Marcelom, se pred nami nenadoma izriše neka druga podoba podeželske idile. Ta nova, intimnejša podoba, hrbtna plat uradne predstavitve, je prežeta s skrbmi, stisko in osamljenostjo. Štiriindvajset let pozneje se bo Łoziński vrnil k Urszuli Flis in z njo posnel daljši dokumentarec Da ne bo bolelo.
Da ne bo bolelo (Żeby nie bolało)
Marcel Łoziński, Poljska, 1998, video, barvni, 47', ap
Štiriindvajset let po tem, ko je posnel film Obisk, pogled v zakulisje življenja Urszule Flis, nekdanje državne herojinje, se Marcel Łoziński vrne na njeno odročno kmetijo in ponovi vajo. Urszula ni več mlada, njena mama je že davno umrla, vendar še vedno živi sama in se bolj ali manj uspešno kosa s težavnim upravljanjem kmetije. Skupaj z režiserjem si ogledujeta posnetke iz prvega filma in razglabljata o času, ki je minil, o medijskem manipuliranju z resničnostjo v propagandne namene, o osamljenosti, o etiki dokumentarnega filma. Urszula je spet iskrena: »Po eni strani sem vesela, da se je Marcel po toliko letih spet odločil posneti film o meni. Po drugi strani pa upam, da ne bo bolelo.« Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Moje mesto (Moje miejsce)
Marcel Łoziński, Poljska, 1985, 35mm, čb/barvni, 14', ap
Natančna, pronicljiva in duhovita freska velikega hotela na obali Baltskega morja. Kamera spremlja prav vse hotelske poklice pri njihovih vsakodnevnih opravkih. Gledamo pomivalce posode, kuharje, natakarje, sobarice, receptorje, tajnice, računovodje, postreščke, direktorja. Vsak prizor dela je zvočno podložen z razmišljanji delavca in prav vsak je zase prepričan, da je prav njegovo kolesce odločilnega pomena za delovanje dobro naoljenega ustroja. Pod dozdevno idilično podobo nekega mehanizma, ki seveda spet lahko služi tudi kot prispodoba večjega, državnega sistema, pa je mogoče prebrati tudi kritiko človeške eksistence, omejene na delo, ki ga opravlja.
89 mm od Evrope (89 mm od Europy)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija 1993, 35mm, čb, 11', ap
V Evropi znaša razmik med železniškima tračnicama natančno 1435 milimetrov, tračnice na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze pa loči 1524 milimetrov. Razlika je 89 milimetrov. Številka simbolnega pomena sproži idejo. Marcel Łoziński se odpravi na železniško postajo na meji med Poljsko in Belorusijo, kjer vsak vlak stoji tako dolgo, dokler vsem vagonom ne zamenjajo podvozja. Medtem ko se beloruski delavci znojijo in v prahu delajo s težkim železjem, potniki iz različnih dežel ostajajo na vlaku in čakajo. Do stika med enimi in drugimi ne pride, dokler se iz enega izmed vagonov na peron ne požene radoveden deček in steče k prvemu delavcu. Zagotovo najznamenitejši film Marcela Łozińskega je po različnih svetovnih festivalih osvojil skoraj nepregledno množico nagrad in predstavlja edinstveno zlitje političnega angažmaja in poezije na filmu.
Poštno ležeče (Poste restante)
Marcel Łoziński, Poljska, 2008, 35mm, barvni, 14', ap
Vsako leto na Poljskem približno milijon pisem za vselej obtiči na pošti, saj jih iz različnih razlogov ni mogoče dostaviti ali pa jih njihovi naslovniki nikoli ne prevzamejo. Na enem izmed takih pisem je z otroško pisavo napisano: »Bog. Nebesa.« Drobna dokumentarna poema, zgodba o pismu, ki ne bo nikoli prišlo v roke naslovnika, je leta 2009 prejela evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film.
Zgodi se lahko karkoli (Wszystko moze sie przytrafic)
Marcel Łoziński, Poljska/Nemčija, 1995, 35mm, barvni, 39', ap
Po nekem varšavskem parku se preganja šestleten otrok, režiserjev sin Tomaszek. Občuduje velikanskega pava, si z zanimanjem ogleduje rože, drevje in grmičevje. Po klopcah v parku je raztreseno prgišče osamljenih upokojencev, zamaknjenih v opazovanje parka, branje, melanholijo. Deček se jim brez strahu in brez sramu približa ter jih nagovarja. Iskreno ga zanima njihovo življenje in stari ljudje se mu nepričakovano odprejo. Z dečkom delijo svoje življenjske izkušnje, mu pripovedujejo o svojih razočaranjih, pa tudi o željah in o veri, da se mogoče še vedno lahko zgodi kar koli. Deček resno posluša, odgovarja, vliva upanje, deli nasvete. Pripoved o življenju in smrti, lahko tudi eksistencialistična poema ali pa sodobna pravljica.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
17.3. ponedeljek
17.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Če se zgodi (A gdyby tak się stało)
Marcel Łoziński, Poljska, 2007, video, barvni, 40', ap
Dvanajst let po tem, ko je Łoziński s sinom Tomekom v parku posnel film Zgodi se lahko karkoli, se oče in sin vrneta v isti park. Tomek je zdaj osemnajstletnik. Sprehaja se po istih krajih, ki jih je obiskal kot šestletni deček, in skuša podoživeti izkušnjo prvega filma, izkušnjo srečevanja z ostarelimi neznanci, izkušnjo odkritosrčnih pogovorov o življenju in smrti. Namesto tega v parku sreča šestletnega sebe in film se prelevi v meditacijo na temo izgube otroške naivnosti in upanja ter nezmožnosti rekonstrukcije nečesa, kar se lahko preprosto in samo zgodi. Če se.
Priče (Świadkowie)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija, 1987, video, barvni, 26'
4. julija leta 1946 je množica s sovraštvom zaslepljenih Poljakov v mestecu Kielce pobila dvainštirideset Judov, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Štirideset let pozneje se v isto mestece odpravi Łoziński, da bi poiskal priče poboja in jih poprosil, da svoje izkušnje delijo s kamero. Belolasi moški in ženske se nadrobno spominjajo usodnega dne, vendar režiserja bolj kot rekonstrukcija epizode nasilja zanimajo podrobnosti iz vsakodnevnega življenja prič v povojnih letih. Iz drobnih anekdot, govoric in osebnih mnenj se tako veliko jasneje izrišeta miselnost neke družbe in etika dvoma, ki se je naposled vendarle zažrla vanjo.
19.00
Festival dokumentarnega filma
Berkeley (At Berkeley)
Frederick Wiseman, ZDA, 2013, video, barvni, 244'
Wisemanov portret Kalifornijske univerze v Berkeleyju, velike javne univerze v Združenih državah, je po ambiciozni zasnovi in kolosalni izvedbi mogoče primerjati z njegovim filmom Državna zakonodaja (2010). Gre za prepoznavno režiserjevo razgrnitev vseh plasti institucije, kolosa izobraževalnega sistema. Spoznamo vodstvo šole ter njegovo težnjo po ohranjanju odličnosti in finančne stabilnosti, učne kurikulume, načine razvedrila, neformalne pogovore o rasizmu in socialnih razlikah, razmerja med univerzo in mestom, študentske proteste jeseni 2012, ki so zahtevali predvsem ohranitev brezplačnega šolanja.
18.3. torek
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Tako se to dela (Jak to się robi)
Marcel Łoziński, Poljska, 2006, video, barvni, 90', ap
Dokumentarec se začne z opozorilom: »Avtorji filma niso nikakor posegali, predlagali ali vplivali na dogodke in prizore v tem filmu. Gre izključno za beležko resničnosti.« Opozorilo se resnično zdi nujno, saj je protagonist filma Piotr Tymochowicz, strokovnjak za komuniciranje z javnostmi, težko verjetna oseba. Gre za človeka, ki si je v življenju postavil cilj. Izmed več stotin kandidatov bo izbral srečno peščico, ki se bo nato pod njegovim vodstvom prelevila v politike prihodnosti, velemojstre manipuliranja z javnostjo in vladanja množicam. Łoziński tri leta spremlja proces izobraževanja novih politikov in zraven ugotavlja, kako se v svojem brutalnem manipuliranju z masami sistem demokracije v ničemer ne razlikuje od nekdanjega poljskega sistema.
21.00
Festival dokumentarnega filma/
Hiše za vse (Casas para todos)
Gereon Wetzel, Nemčija/Španija, 2013, video, barvni, 60'
Plemenit primer nemške dokumentaristike in asociativne montažne tehnike, s katero režiser izpostavi bizarno razliko med špansko gospodarsko stvarnostjo pred recesijo in danes. Wetzel s klinično hladno, a zelo zgovorno distanco izriše tragikomedijo neštetih zgrajenih počitniških kompleksov, blokovskih naselij, avtocest, nakupovalnih centrov in letališč, ki danes napol zgrajena ali pa dokončana, a neprodana, propadajo v posmeh in so narodna sramota. Na »mednarodnih letališčih« se zabavajo letalski modelarji, mesta duhov so izvrstna za urbane igre; osamele ulice počitniških naselij so prostor za rolkarje, na plevelu med nedokončanimi objekti se pasejo ovce itd. Vse te podobe se podvajajo s televizijskimi oglasi, ki so Zahodnjake in Špance pred letom 2008 vabili k nakupu počitniških parcel, ali govori španskih politikov in nepremičninskih špekulantov, ki so pred pokom balona obljubljali raj na Zemlji.
19.3. sreda
16.30
Kino-katedra za pedagoge: Novi Hollywood
Goli v sedlu (Easy Rider)
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov, kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Sedem Židov iz mojega razreda (Siedmiu Żydów z mojej klasy)
Marcel Łoziński, Poljska, 1992, video, barvni, 40', svp
Po dolgem času se prvič sreča osem sošolcev, starih prijateljev, ki so zavoljo državnega antisemitizma leta 1968 zapustili Poljsko in se razselili po svetu. Nekateri od njih so šele takrat, ko so bili prisiljeni zapustiti domovino, sploh izvedeli, da so po poreklu Judi. Pripovedujejo zgodbe o izgonu, se spominjajo svojih takratnih občutij in poskusov integracije v nova okolja. Še vedno jih bega vprašanje identitete. So Judje? Ali Poljaki?
Tonia in njena otroka (Tonia i jej dzieci)
Marcel Łoziński, Poljska, 2011, video, čb/barvni, 57', ap
Za mizo v kabinetu sedijo trije ljudje. Pred njimi se nahaja zmešnjava različnih dokumentov, pisem in fotografij. V ozadju brli računalniški monitor. Wera in Marcel sta odrasla otroka Tonje Lechtman, Judinje in predvojne komunistke, ki je bila leta 1949 aretirana in obtožena vohunjenja za Američane. Tretja oseba je Marcel Łoziński, režiser filma, dober prijatelj brata in sestre, priča zgodbe, ki jo zdaj družno skušajo rekonstruirati. Živahna izmenjava mnenj in spominov je ilustrirana z arhivskim gradivom, boleča preiskava preteklosti pa namesto jasnih odgovorov razpira nova vprašanja in dileme.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Pandorina obljuba (Pandora's Promise)
Robert Stone, ZDA, 2013, video, barvni, 87'
Kako upravičen je kolektivni strah pred jedrsko energijo, se sprašuje režiser v dokumentarcu, ki bo zaradi kontroverznih trditev in ugotovitev gotovo sprožal polemike. Film namreč zavzame pozitivno stališče do miroljubne in nadzorovane uporabe jedrske energije, ker da je, prvič, čista in zelo učinkovita, drugič, najmanj onesnažuje okolje, in tretjič, najmanj smrtonosna, sploh v odnosu do tradicionalnih energetskih oblik, ki na leto zaradi onesnaženosti zraka ubijejo na milijone ljudi. Argumente med drugim podajajo nekdanji ekoaktivisti, zdaj spreobrnjeni zagovorniki atomske energije, ki ugotavljajo, da so bile nuklearke zgodovinsko pretirano demonizirane predvsem zavoljo jedrskega oboroževanja. Jasno kot beli dan je zgolj eno: energetsko vse bolj potratnega sveta ne bodo zadovoljile ne sončna energija ne vetrnice ne drugi alternativni energetski viri.
20.3. četrtek
19.00
Novi Hollywood
Dan, ko so se vsi smejali (They All Laughed)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 115', sp
Ljubosumna soproga najameta zasebna detektiva, da bi po ulicah New Yorka zasledovala njuni nezvesti ženi, v zakonu nesrečno in zadržano Angelo (Audrey Hepburn v eni svojih zadnjih vlog) ter spogledljivo Dolores. A detektiva (Ben Gazzara in John Ritter) se v svoji tarči nehote in nemudoma zaljubita. Trpko-sladka romantična komedija in nostalgična oda Manhattnu 80-ih let nosi značilen pečat režiserjevega sočutja do filmskih likov in človeške ranljivosti.
21.15
Novi Hollywood
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York, kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja (Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja. Oskarji za najboljši film, režijo in scenarij.
21.3. petek
18.30
Festival frankofonskega filma
Domačin iz Evrazije (Indigène d'Eurasie)
Sharunas Bartas, Litva/Francija/Rusija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 107', svp
Mali kriminalec iz Rusije na begu pred rusko mafijo prepotuje podzemlje Evrope. Alegorična, poetična, meditativna, erotična kriminalka v režiji največjega sodobnega litvanskega avtorja.
21.00
Novi Hollywood
Diplomiranec (The Graduate)
Mike Nichols, ZDA, 1967, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Sveže diplomirani mladenič (Dustin Hoffman) ne ve natančno, kaj bi počel v življenju. Naveličan je staršev, ki ga porivajo sem ter tja in se z njim hvalijo pred prijatelji, svet odraslih se mu zdi oddaljen, tuj in dolgočasen. Zaplete se v nevarno ljubezensko razmerje z ženo očetovega šefa, lepotico srednjih let, situacija pa postane še bolj kočljiva, ko se mladenič do ušes zaljubi v njeno hčerko. Klasična ljubezenska drama, zaznamovana z nesmrtnimi songi Simona in Garfunkla.
22.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Žrtvovanje (Offret)
Andrej Tarkovski, Švedska/VB/Francija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 149', sp
Film zajema dogajanje štiriindvajsetih ur. Aleksander, intelektualec v zrelih letih, živi odmaknjeno življenje v idilični hiši ob Severnem morju. Z njim so žena, bivša igralka, hčerka, sin in služabnice. Ob Aleksandrovem rojstnem dnevu se družini pridružita zdravnik, morda skrivni ljubimec njegove žene, ter poštar, ki je nekakšen vaški filozof. Praznovanje prekine nenadna objava na televiziji: v bližini je eksplodirala atomska bomba in nikamor nima smisla bežati, nevarnost je povsod enaka. Filmski testament velikega režiserja.
21.00
Novi Hollywood
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, čb, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
23.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Pregovori – Vrana vrani ne izkljuje oči
Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 5'
Želeli ste rože
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 3'
Bau Bau
Igor Pediček, Slovenija, 1991, 35mm, barvni, 9'
Ameriški sen
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 13'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Ne joči, Peter
France Štiglic, Slovenija, 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru ju pokliče komandant in jima da novo, zanju prav osupljivo nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke. Partizanska komedija z otroki.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
25.3. torek
19.00
Novi Hollywood
Surova balada (Badlands)
Terrence Malick, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 94', svp
Naivna in nedolžna najstnica Holly (Sissy Spacek) se v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin Sheen), neprilagojenega in samovšečnega mladega kriminalca, ki jo povsem očara. Potem ko Kit najprej brutalno pokonča njeno družino, skupaj pobegneta v divjino, kjer se ona še naprej vdaja romantičnim klišejem o večni in usodni ljubezni, on pa še naprej pobija naključne mimoidoče. Prvenec znamenitega T. Malicka je danes klasika.
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Kuba, da! (Cuba sí!)
Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, 1.33, čb, 40' (izvirno 58'), svp
"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker
Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem, doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem. Beseda bo tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli, kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega socializma 21. stoletja. Vstop prost.
26.3. sreda
18.00
Dogodek Nietzsche
Ob izidu prevoda izbora Nietzschejevih pisem z Louise Andreas-Salomé vabimo na predstavitev knjige z Mirtom Komelom, urednikom knjižne zbirke Skodelica kave (Založba FDV), Goranom Vraneševićem, prevajalcem Nietzschejeve korespondence, in Natalijo Majsovo, prevajalko poglavja Nietzschejeve filozofske biografije, ki jo je še za časa njegova življenja spisala sama Salomé. Nova knjižica zbirke Skodelica kave ponuja edinstven vpogled v izbrano privatno korespondenco Friedricha Nietzscheja, iz katere na vsakem koraku žari dejstvo, da filozofije ni mogoče ločiti od življenja in tudi ne življenja od filozofije, o čemer priča tudi drugi del knjižice, biografska interpretacija Nietzschejeve filozofije, kakor jo je podala ruska intelektualka Louise Andreas-Salomé, ki je poleg navdiha za Zaratustro kasneje navdihnila tudi Rilkejevo lirično poezijo in razgibala Freudovo teorijo seksualnosti.
19.30
Dogodek Nietzsche
Torinski konj (A torinói ló)
Béla Tarr, Madžarska/Francija/Nemčija/Švica/ZDA, 2011, 35mm, 1.66, čb, 155', sp
Torino, 3. januarja 1889. Friedrich Nietzsche stopi iz hiše št. 6 na ulici Carlo Albert. Nedaleč proč ima kočijaž težave s trmastim konjem. Vsemu prigovarjanju navkljub se konj ne premakne. Voznik izgubi potrpljenje in ga začne neusmiljeno bičati. Nietzsche se približa, ihteč ovije roke okoli konjevega vratu ter napravi konec okrutnemu prizoru. Njegov najemodajalec ga odpelje domov, kjer Nietzsche dva dni negibno in molče leži, dokler ne zamrmra svojih slavnih zadnjih besed. Naslednjih deset let preživi v tišini, pogreznjen v norost, v oskrbi svoje matere in sester. Kaj se je zgodilo s konjem, izvemo v filmu Torinski konj.
27.3. četrtek
19.00
Festival frankofonskega filma
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda; posebna nagrade žirije v Berlinu 1965.
21.00
Novi Hollywood
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?)
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste. Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.
28.3. petek
19.00
Klasiki
Iskalca (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja.
21.15
Novi Hollywood
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran (Robert De Niro) se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih. Zlata palma v Cannesu 1976.
29.3. sobota
19.00
Novi Hollywood
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipski danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
30.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
31.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski animirani in igrani filmi
Made in YU
Zdravko Barišič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 2'
Hribci – prava pot
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 6'
Hribci – zajtrk
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Hribci – trofeja
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Basen o nastavljivih mrežah
Bojan Jurc, Slovenija, 1994, 35mm, barvni, 3'
Lojze se je zbudil, kot ponavadi
Brane Bitenc, Slovenija, 1995, 35mm, barvni, 29'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Nobeno sonce
Jane Kavčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 95'
Veronika (Vesna Jevnikar), mlado in prijazno dekle, hodi v drugi letnik srednje poklicne šole. Izučila bi se za steklarko, čeprav je ta poklic ne zanima, saj ji je pri srcu gledališče. Zato se poveže z upokojeno gledališko igralko, s katero skupaj pripravljata manjšo predstavo. V zanjo nezanimivi in dolgočasni šoli jo pritegne edinole vrstnik Klemen (Branko Šturbej), sicer doma s kmetov, vendar ta ljubezen nima prave perspektive, saj mladenič ni pretirano zagret za njene umetniške ambicije, marveč gleda na življenje povsem pragmatično. Drama o izgubljenih iluzijah najstnice.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
V torek, 25. februarja, bo ob 21. uri kinotečni hišni pianist Andrej Goričar v živo spremljal nesmrtno klasiko novega sovjetskega filma Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom) Dzige Vertova. Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo, modernost Francesca Casettija, ki je pravkar izšla v zbirki Imago.
»Ali je res, da je film, v dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih je naredil obče?«
To so vprašanja, ki jih zastavlja Oko 20. stoletja, eno ključnih filmsko-teoretskih del novega tisočletja. V njem se Francesco Casetti preko branja vrste filmov, ter v dialogu z avtorji, kot so Balázs, Benjamin, Epstein, Pirandello in številni drugi, posveti soočenju med filmom in njegovim stoletjem. Pri tem zasleduje preobrate v načinih, na katere je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini določal filmske in gledalske subjekte, vzburjal čute in domišljijo, poglabljal pogled, posredoval med družbenimi realnostmi ter preizkušal lastna določila. Casettijeva elegantna sinteza osvetli pogoje filmskega videnja – pogleda modernosti, ki združuje pogleda stroja in človeka, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete.
»Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj, ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«
Francesco Casetti (1947) je avtor številnih del s področja teorije filma in medijev. Predaval je na vrsti svetovnih univerz (med drugimi Yale, Sorbonne in Berkeley) in je profesor filma na Katoliški univerzi v Milanu. V svojem prvem odmevnem delu Teorie del cinema: 1945-1990 (1993) je poglobljeno razčlenil razvoj povojne filmske misli. Osrednje mesto v njegovem opusu pa nedvomno zaseda L'occhio del Novecento (2005), ki raziskuje razmerje med filmom in modernostjo 20. stoletja.
Sredina obletnica izbrisa s projekcijo dokumentarcev Dolge počitnice Damjana Kozoleta (19.00) in Slovenija, moja dežela Dimitarja Anakieva (21.00). Tej projekciji sledi pogovor z avtorjem filma in nastopajočimi, ki ga bo vodila Uršula Lipovec Čebron. Vstop na obe projekciji prost.
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji v Kinoteki
V okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji, ki se odvija v medregijskem prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Trst, Videm , Izola, Ljubljana) med 25. februarjem in 2. marcem 2014, bo Kinoatelje v sodelovanju s partnerskimi organizacijami predstavil vsestransko avstrijsko avtorico Ruth Beckermann. Ta se v svojih delih osredotoča tako na večkulturno dimenzijo evropskega prostora kot tudi na zgodovinski in osebni spomin, povezan z judovsko identiteto, še posebej tisto na Dunaju. Ruth Beckermann je avtorica več kot desetine dokumentarnih filmov, ki so bili uspešno predstavljeni na mednarodnih festivalih in za katere je prejela ugledne nagrade. Njen opus bogatijo tudi avdiovizualne instalacije in knjižne izdaje.
V Kinoteki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18.00 predvajan njen film Papirnati most (Paper Bridge), osebno popotovanje avtorice Ruth Beckermann skozi njeno družinsko zgodovino, obenem pa tudi pripoved o Judih srednje Evrope. Film avtorico popelje od Dunaja, mesta, kjer je njena babica preživela vojno in obdobje nacizma v skrivanju, in kamor se je njena mati vrnila iz Izraela, pa vse do Bukovine, pokrajine očetovega otroštva.
Program slovenske kinoteke – marec 2014
etika filma
»Vsak ustvarjalec dokumentarnega filma mora še pred začetkom snemanja znati odgovoriti na tri temeljna vprašanja: kaj, v imenu česa in kako.« - Marcel Łoziński
»Če po pomoti posnamem lep kader, ga izrežem.« - Roberto Rossellini
Marčevsko-aprilski filmski program Slovenske kinoteke uokvirjata dve retrospektivi. V začetku marca nas (tudi osebno) obišče Marcel Łoziński, konec aprila pa se z mojstrovinama Stromboli in Potovanje v Italijo začenja retrospektiva filmov Roberta Rossellinija, ki se bo nato nadaljevala vse do junija in v sklopu katere bo skupno predvajanih več kot dvajset filmov. Ker bomo o italijanskem mojstru še pisali (izšel bo tudi katalog), na tem mestu samo nekaj besed o visokem obisku s Poljske. Marcel Łoziński predava dokumentarni film na filmski šoli, ki nosi ime po znamenitem poljskem režiserju Andrzeju Wajdi. Ko se prvič sreča z novimi študenti, jih skuša odvrniti od snemanja dokumentarcev. Razloži jim, za kako težko, nehvaležno delo gre. Pojasni jim, v kako podrejenem položaju je dokumentarec v primerjavi z igranim filmom, in jim pove, da bodo lačni. Pokaže jim pičle statistike predvajanja dokumentarnih filmov v kinodvoranah. Opozori jih, kako težko je najti dober predmet obravnave, in kako težko, celo neprimerno težje je nato najti dober in obenem iskren pristop. Pripoveduje jim zgodbe o urah, dneh, tednih, mesecih in celo letih, ki jih bodo preživeli v montaži enega samega filma. Predvsem pa jim položi na srce, da mora biti režiser dokumentarnega filma v prvi vrsti človek in šele nato režiser. Človek, ki bo resnično znal opazovati, poslušati in se naposled tudi odpreti drugim okrog sebe. Človek, ki bo upal in znal v vsak film vložiti samega sebe. Režiser, ki se bo zavedal, da bo vsaka njegova podoba nujno porojena iz bolj ali manj usodnega, bolj ali manj bolečega trka med zunanjim svetom, ki ga skuša opisati, in njegovim povsem intimnim razmišljanjem, intenzivnostjo vizije, senzibilnostjo in intuicijo. Šele potem, ko ti bo vse to jasno, ko boš vse to razumel, pa čeprav ne tudi povsem dojel, šele potem pojdi in snemaj dokumentarne filme. Marcel Łoziński to pripoveduje iz lastne izkušnje, enkratne in bogate. Rodil se je turbulentnega leta 1940 v Parizu staršem Judom in predvojnim komunistom. Po koncu druge svetovne vojne se je družina vrnila na Poljsko, vendar je mladi Marcel že pri šestnajstih letih ponovno obiskal Pariz. Tja ga je povabila sestrična, da mladeniču pokaže filme njegovega že pokojnega strica, ki je veljal za družinsko legendo. Stricu je bilo, mimogrede, ime Jean Vigo in njegova dokumentarna mojstrovina Zavoljo Nice (À propos de Nice, 1929) je imela ključno vlogo v nadaljevanju življenjske poti poljskega najstnika. Po končanem študiju na politehnični fakulteti se je Łoziński vpisal na proslavljeno filmsko šolo v Lodžu in tam diplomiral leta 1971. Bil je del mlade, zagnane generacije, ki si je že v svojih prvih dokumentarnih filmih drznila spodjedati avtoriteto takratne poljske diktature, svojo bistroumno kritiko pa je vešče zavijala v poetično prispodobo, formalno poigravanje z naracijo, smisel za humor in naposled tudi iskren humanizem, kar je razorožilo marsikaterega cenzorja. Tej generaciji prijateljev je med drugimi pripadal tudi Krzysztof Kieślowski, ki je pozneje zaplaval v vode igranega filma, Marcel Łoziński pa je do danes ostal zvest neskončnim zmožnostim in neposrednemu angažmaju dokumentarne forme. Izmed številnih, predvsem kratkih filmov, ki jih je posnel pred letom 1980, so v redno distribucijo na Poljskem prišli samo štirje. Vse druge je cenzura pospravila na police bunkerja in so poljska velika platna razsvetlili šele v zgodnjih devetdesetih. Navzlic temu se danes Marcel Łoziński v šali prekriža, če ga kdo označi za disidenta. Nikakršen disident nisem bil, pravi, za svoje filme smo vendarle prejemali državni denar in jih v vseh primerih tudi posneli. Navsezadnje je dandanašnja cenzura kapitala neprimerno bolj odvratna in učinkovita, kot je bila nekoč cenzura ideologije. Ko se je torej na Poljskem zamenjal režim, je Marcel Łoziński še vedno snemal politične filme. Še vedno je snemal tudi poetične filme. Pa osebne, globoko intimne. In naposled filme, ki združujejo vse našteto, kar ta skromni velikan poljskega, evropskega, svetovnega dokumentarnega filma počenja še danes. - Jurij Meden
1.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Valjar in violina (Katok i skripka)
Andrej Tarkovski, SZ, 1960, 35mm, 1.37, barvni, 46’, sp
Pripoved o prijateljstvu, ki vznikne med dečkom, ki mu vsi nagajajo, in močnim, samozavestnim delavcem. Mladostno in v marsičem naivno delo, ki vsebuje predvsem močne ikonografske elemente socialističnega realizma, po drugi strani pa jasno kaže nadarjenost mladega režiserja, predvsem njegovo močno filmsko senzibilnost. Simboli in elementi, ki so mu ljubi v vseh ostalih filmih, so prisotni že tu: jabolko kot ljubezenski znak, voda, dež, ogledala, igra svetlobe in senc.
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 95’, sp
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Liričen celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega dokončno vpelje otroka kot privilegirano človeško bitje, ki je v 60-ih obsedlo sovjetski filmski prostor. Vendarle je otrok Tarkovskega drugačen. Ivan živi, toda drugje, je zapisal Sartre.
21.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
2.3. nedelja
18.00
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji
Papirnati most (Paper Bridge)
Ruth Beckermann, Avstrija, 1987, 16mm, 1.33, barvni, 95', svp
Papirnati most je osebno popotovanje avtorice Ruth Beckermann skozi njeno družinsko zgodovino, obenem pa tudi pripoved o Judih srednje Evrope. Film avtorico popelje od Dunaja, mesta, kjer je njena babica preživela vojno in obdobje nacizma v skrivanju, in kamor se je njena mati vrnila iz Izraela, pa vse do Bukovine, pokrajine očetovega otroštva. V okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji, ki se odvija v medregijskem prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Trst, Videm , Izola, Ljubljana) med 25. februarjem in 2. marcem 2014, bo Kinoatelje v sodelovanju s partnerskimi organizacijami predstavil vsestransko avstrijsko avtorico Ruth Beckermann. Ta se v svojih delih osredotoča tako na večkulturno dimenzijo evropskega prostora kot tudi na zgodovinski in osebni spomin, povezan z judovsko identiteto, še posebej tisto na Dunaju. Ruth Beckermann je avtorica več kot desetine dokumentarnih filmov, ki so bili uspešno predstavljeni na mednarodnih festivalih in za katere je prejela ugledne nagrade. Njen opus bogatijo tudi avdiovizualne instalacije in knjižne izdaje.
3.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem platnu
Ptujska dežela
France Kosmač, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 12'
Kurentovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1949, 35mm, čb, 18'
Zima mora umreti
Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 10'
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, čb, 11'
Kurenti v Markovcih
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1946, 16mm, barvni, 2'
Družinski film in kurenti v Ljubljani
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1951, 16mm, barvni, 3'
Velika čarovnija
Marjan Cilar, Slovenija, 1966, 16mm, barvni, 22'
20.00
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem platnu
Praznovanje pomladi
France Štiglic, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 99'
V zgodovinskem filmu se Simon (Zvone Agrež), mlad vojak Marije Terezije, skupaj z drugimi vojaki vrne v domači kraj. Njihova naloga je, da preprečijo vsakoletno pogansko kurentovanje. Ob prihodu srečajo svatovski sprevod, v nevesti pa Simon spozna svoje dekle Suzano (Zvezdana Mlakar). Njuna ljubezen je še živa, zato se pod maskami kurentov Simon in Suzanin mož Štefan (Radko Polič) spopadeta. Ko ju prekinejo, Simon odvrže kurentovo opravo. Obleče jo Štefanov brat, željan začutiti kurentovo moč. Zlata arena za scenografijo (Niko Matul) v Pulju. Program so pripravili Zgodovinski arhiv na Ptuju, Društvo prijateljev Ptuja in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
4.3. torek
17.30
Leto kina: Nostalgija
Andrej Rubljov (Andrei Rublev)
Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185’, sp
Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem komentira.
21.00
Premiera
Jugoslavija, kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (Yugoslavia, How Ideology Moved Our Collective Body)
Marta Popivoda, Srbija/Francija/Nemčija, 2013, video, čb/barvni, 62'
Film se ukvarja z vprašanjem manifestiranja ideologije v javnem prostoru skozi množične performanse. Avtorica je zbrala in analizirala filmske in video zapise iz obdobij nekdanje Jugoslavije (1945-2000), ki beležijo tako državne proslave in aktivnosti (mladinske delovne brigade, prvomajske parade, proslave ob dnevu mladosti) kot tudi različne proteste (študentske demonstracije leta 1968, beograjske množične vstaje devetdesetih, srbsko revolucijo 5. oktobra leta 2000). Medijske podobe se zaokrožujejo v (re)konstrukcijo postopnega izčrpavanja komunistične ideologije skozi premene v odnosih med ljudmi, ideologijo in državo. »Gre za raziskovalni esej, obenem pa tudi za izrazito oseben pogled na zgodovino socialistične Jugoslavije, njen dramatičen konec in posledičen vznik števila manjših demokracij. Izkušnja razpada Jugoslavije in vzpostavitev nove razredne družbe v Srbiji po modelu divjega kapitalizma sta me navedli na preiskavo polpreteklih medijskih podob in prevpraševanje družbenih sprememb skozi manifestacijo množičnih performansov v javnem prostoru.« Marta Popivoda
Projekciji sledi pogovor z avtorico. V sodelovanju z Zavodom Maska.
5.3. sreda
18.00
Leto kina: Nostalgija
Solaris
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 166', sp
Sociopsihologa pošljejo raziskati nenavadno dogajanje na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o moralni odgovornosti znanosti do človeštva, obenem pa nič manj epska ljubezenska zgodba.
21.00
Klasiki
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
6.3. četrtek
19.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Paris.Love
Boris Petkovič, Francija/Slovenija, 2007, video, 16:9, čb/barvni, 71', sp
Vince je štiriindvajsetletni Američan, ki živi v Parizu in poskuša postati igralec. Zaradi slabega francoskega naglasa je zavrnjen na vseh avdicijah. Pri življenju ga drži majhna vloga v obskurni avantgardni predstavi. Zaljubi se v francosko študentko Zoe, ki odigra pomembno vlogo pri srečanju z njegovim očetom, s katerim ima problematičen odnos. Moška se srečata in oče mu pove, da je vesel, da je Zoe noseča. Vince se počuti izdanega in se z njo spre. Na eni od avdicij vendarle dobi priložnost, saj se režiserju njegov naglas zdi prednost in mu ponudi vlogo. Medtem razmišlja, ali si želi srečati Zoe, vendar ve, da si ona srečanja ne želi. Tako je v realnosti, kaj pa v filmu?
20.30
Večer Društva slovenskih režiserjev
Noč (En natt)
Miha Knific, Švedska/Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 76', sp
Noč je drama o treh najstnikih, ki noč preživijo skupaj, čeprav so prejšnji večer že končali skupna razmerja. Brez obveznosti in osvobojeni vseh vezi. Zgodba v filmu se odvija od jutra, ko/kjer se film začne, do večera prejšnjega dne, ko/kjer se film konča. Vse, kar se v filmu zgodi, se vrti okoli tistega, kar se je zgodilo pred tem, pred začetkom (koncem) filma, ko smo gledalci vstopili v zgodbo. Film obrača spomine v sanje in odraža nadrealizem lastnih spominov in realnosti. Film Noč je film, ki o sodobnosti govori skozi oči preteklosti, oči filma samega. Film je konceptualni kolaž, sestavljen iz dialogov-citatov obstoječih, videnih, preživetih filmov, kar nam daje občutek, da smo to, kar gledamo, gledali že enkrat in da se je nekoč že zgodilo. Film govori o noči, ki se je ne bo nihče spominjal, o noči, ki je sploh ne bi smelo biti. Kjer konec da slutiti, da so vse – pisanje, vlaki, tuneli in ciganska glasba – bile le sanje. Neskončno ponavljanje istih sanj, iz katerih ne znaš pobegniti. Kot namigujejo tudi zadnje Emilove besede: "Pustite me spati." Projekciji sledi pogovor z avtorjema filmov Paris.Love in Noč.
7.3. petek
19.00
Leto kina: Nostalgija
Zrcalo (Zerkalo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1975, 35mm, 1.37, barvni/čb, 106’, sp
Avtobiografska zgodba pripovedovalca (režiserja), ki se spominja preteklega življenja in v navideznem neredu podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj. Glavnega junaka in njegovo mamo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih, med njimi hiša na robu gozda, zasneženo strelišče, meščansko stanovanje, so dopolnjeni z dokumentarnimi posnetki. Impresivna freska filmskih podob, ki s svojo neposredno, natančno čutnostjo zahtevajo popolno odprtost dojemanja.
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
8.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Stalker
Andrej Tarkovski, SZ, 1979, 35mm, 1.37, barvni/čb, 163', sp
V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Cona, v kateri se zaradi nepojasnjenega dogodka, povezanega z meteoritom, dogajajo nenavadne reči. Oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi v prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj. Po romanu bratov Strugacki posneta mojstrovina o človekovem dostojanstvu.
21.00
Dan žena/In memoriam: Juanita Moore
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka (Lana Turner) v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko (Juanita Moore). Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki. Najbolj problematična je Sarah Jane, ki hlasta po drugačnem, srečnejšem življenju: sovraži svoje temno poreklo, sramuje se matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka. Pretresljiva, preroška melodrama, ki pod baročnimi nanosi barv skriva ostro kritiko rasizma, šovinizma in razredne družbe.
9.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
10.3. ponedeljek
13.00
Teden možganov
Daleč od nje (Away From Her)
Sarah Polley, Kanada/VB/ZDA, 2006, 35mm, 1.85, 110', sp
»Kot zdravnik, ki se dnevno srečujem z bolniki z demenco, si ne morem kaj, da ne bi filma, ki obravnava Alzheimerjevo bolezen, ocenjeval tudi s strokovnega stališča. Ko odštejem osnovno zgodbo z vso umetniško svobodo, si običajno želim, da bi bila bolezen verodostojno prikazana. Vse duševne motnje, med katere sodijo tudi demence, so še vedno povezane s stereotipi in predsodki ter občutki krivde in sramu med svojci. Nekateri filmi prikazujejo obravnavo bolnikov z duševno motnjo v nerealni luči. Zaradi tega posamezniki morda ne poiščejo pomoči, ko bi jo potrebovali. Kakšen je film Daleč od nje skozi moje oči? Posamezni simptomi demence, s katerimi se sooča Fiona, so verodostojno prikazani. Njen odziv na bolezen ni običajen, je pa mogoč.« Aleš Kogoj
Projekciji bo sledilo predavanje Aleša Kogoja. Vstop prost.
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Ora pro nobis
Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 15'
Akademija
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 4'
Odtisi v Barju
Boris Višnjevec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 17'
Zgodba o orglicah
Boris Palčič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 14'
Nekoč je bilo (Once Upon a Time)
Aleš Verbič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Pomladni veter
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na akademiji likovnih umetnosti. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija iz študentskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
11.3. torek
13.00
Teden možganov
Matrica (The Matrix)
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem. Projekciji bo sledilo predavanje Dušana Rutarja. Vstop prost.
18.30
Festival frankofonskega filma
Čvrsta ramena (Des épaules solides)
Ursula Meier, Švica/Francija/Belgija, 2003, 35mm, barvni, 96', svp
Sabine želi postati vrhunska športnica. Obiskuje športni internat, kjer trenira pod okriljem trenerja, čigar metode in odločitve sicer zelo kritizira. V glavi ima le eno: preseči svoje zmožnosti za vsako ceno. Prizadeva si, da bi svoje telo popolnoma obvladala, zato dela z njim kot s strojem, kar jo privede do zanikanja same sebe in okolice. Telo pa ni stroj. Telo ima svoje skrivnosti in svoje šibkosti. Zaradi tega lahko v vsakem trenutku tudi odpove. Izjemen celovečerni prvenec Ursule Meier, ki danes velja za vodilno švicarsko filmsko ustvarjalko.
21.00
Festival frankofonskega filma
Otrok iz zgornjega nadstropja (L'enfant d'en haut)
Ursula Meier, Švica/Francija, 2012, 35mm, 1.85, barvni, 97', sp
V stanovanjskem bloku pod luksuznim smučarskim središčem v švicarskih Alpah živi dvanajstletni Simon s svojo starejšo sestro. Skrb za vsakdanji kruh je prepuščena fantu, saj nepredvidljiva Louise ni sposobna obdržati zaposlitve. Simon se vsak dan z gondolo odpelje navzgor, v bleščeči svet zimskega letovišča, kjer krade opremo premožnim turistom, da bi jo prodal okoliškim otrokom v dolini. S temi malimi tatvinami uspe preskrbeti svojo družinico, a ko se spajdaši s pokvarjenim britanskim sezonskim delavcem, pozabi na meje in se kmalu znajde v nevarnih vodah. Film, ki mu je žirija berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.
12.3. sreda
13.00
Teden možganov
Socialno omrežje (The Social Network)
David Fincher, ZDA, 2010, 35mm, 2.35, barvni, 120', sp
Socialno zavrti harvardski študent Mark Zuckerberg (Jesse Eisenberg) nekega večera vinjen iz pritlehnih vzgibov postavi spletno stran, namenjeno ocenjevanju videza študentk. Šovinistična slaba šala v rekordno kratkem času mutira v enega največjih spletnih fenomenov novega tisočletja. Kapitalistična pravljica o uspehu.
Projekciji bo sledilo predavanje Nika Laha. Vstop prost.
19.00
Leto kina: Nostalgija
Nostalgija (Nostalghia)
Andrej Tarkovski, SZ/Italija, 1983, 35mm, 1.66, čb/barvni, 125', sp
Ruski pisatelj Gorčakov na potovanju po Toskani spozna razsvetljenega Domenica, samotarskega vaškega čudaka, ki je pred leti svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo obvaroval pred uničenjem sveta. Domenico poskuša svet osvoboditi materializma, nad katerim se nenehno pritožuje in zaradi katerega uprizori samozažig. To radikalno dejanje tudi v Gorčakovu prebudi pripravljenost za pozitivno delovanje, zato poskuša po Domenicovih navodilih prehoditi napol izpraznjen bazen z gorečo svečo v roki. Poetično potovanje prek prostranstev Italije in globočin hrepeneče duše. Prvi film Tarkovskega na Zahodu. Čas, ko se meja med sanjami in drugačno resničnostjo začenja spreminjati v mejo med filmom in vsem izven njega. Projekciji sledi pogovor z znamenitim filmskim kritikom Gideonom Bachmanom, ki bo z nami delil izkušnje in spomine na druženje z Andrejem Tarkovskim med snemanjem filma Nostalgija. Pogovor bo tekel tudi o delu Bachmanove partnerice Deborah Breer, avtorice fotografske razstave Nostalgija, ki je trenutno na ogled v Jakopičevem sprehajališču parka Tivoli. Več informacij na spletni strani: http://www.kinodvor.org/leto-kina/razstave/razstava-nostalgija/
13.3. četrtek
13.00
Teden možganov
Mularija (Kids)
Larry Clark, ZDA, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Surov portret klape brezbrižnih urbanih najstnikov, ki ves svoj čas namenja potikanju po ulicah, obiskovanju zabav, parjenju in drogiranju. Glavni junak, specialist za device, stakne aids, z njim pa potone cela vrsta radovednih in neučakanih mladenk. Seropozitivna Vročica sobotne noči, nekaj med kontroverzo in preventivo, med nihilizmom in dokumentarcem, najstniški triler apokaliptičnega duha. Projekciji bo sledil komentar. Vstop prost.
18.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Srečen konec (Happy End)
Marcel Łoziński, Paweł Kędzierski, Poljska, 1972, 35mm, čb, 16', svp
Dokument partijskega sestanka v tovarni. Poslovodje in delavci si strastno podajajo besedo. Polemika se vrti okrog nesprejemljive drže nekega inženirja, ki se je odločil, da namenoma ne bo izpolnil delovne norme, saj ne verjame v tehnično kakovost izdelka. Sindikalna debata začenja dobivati obrise režiranega procesa, se prelevi v pravcato psihološko dramo in naposled izteče v nepričakovan srečen konec. Že na samem začetku ustvarjalne poti Łoziński jasno opredeli temeljni posebnosti svojega avtorskega podpisa, ki nato zaznamujeta vse njegovo prihodnje delo. Prva pomeni svojevrsten preplet dokumentarca in fikcije, preplet dozdevno nepristranskega opazovanja in prikritega poseganja v resničnost pred kamero. Nemara še pomembnejša poteza avtorjevega podpisa je njegova odločna politična zavzetost, ki se kaže v razkrinkavanju vrzeli med uradno ideologijo sistema in njenimi resničnimi učinki. Oblasti filma sicer niso prepovedale, zato pa je ob svojem času doživel eno samo festivalsko projekcijo in nekaj klubskih.
Kralj (Król)
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 7', svp
Portret popolnega konformista, krojača, ki je med drugo svetovno vojno šival uniforme za nemške vojake, po vojni uniforme za oficirje poljske ljudske armade, zdaj pa je lastnik kavarne in živi kot kralj. Skica nekega življenja, nekega obraza je izrisana v nenavadnih, domala eksperimentalnih potezah, ki preiskujejo določene temeljne komponente filmske estetike. Razmerje med sliko in zvokom je razrahljano, postavljeno na glavo in pod vprašaj, podobno velja za razmerje med intervjuvancem in spraševalcem, za razmerje med bližnjim in panoramskim posnetkom, za razmerje med subjektom filma in prostorom, v katerem ta biva.
Čelno trčenje (Zderzenie czołowe)
Marcel Łoziński, Poljska, 1976, 35mm, čb/barvni, 11', svp
Diplomski film Marcela Łozińskega pripoveduje zgodbo o strojevodji, zglednem delavcu samouku, zaljubljencu v vlake, ki tik pred upokojitvijo zakrivi čelno trčenje, zaradi česar ga na stara leta nečastno odpustijo ter mu odvzamejo vse plakete in priznanja. Poleg implicitne kritike neizprosnega sistema je Čelno trčenje tudi edinstven primer mešanja dokumentarnega dispozitiva s klasično naracijo igranega filma.
Dotik (Dotknięcie)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 13', svp
V Varšavo iz daljne Velike Britanije prileti Clive Harris, zdravilec s polaganjem rok. Poljski prebivalci se v velikih množicah zgrinjajo okrog njega, on pa jim vrača ljubezen z dotikanjem. Portret uročenosti ljudskih množic niha med ozračjem slavnosti, celo pobožnosti, kakršno okrog sebe širi zahodnjak, in ironično distanco do podob neke zaslepljenosti.
Preizkus zrelosti (Egzamin dojrzałości)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 17', svp
Łoziński tokrat pod drobnogled vzame poljski socialistični izobraževalni sistem in v njem najde prispodobo za duševno zdravje celotnega naroda. Odpravi se na srednjo šolo ter snema maturo iz družbenih ved in zgodovine, pri čemer dijake najprej snema v predavalnici, kjer recitirajo uradne propagandne parole, nato pa še na hodnikih šole, kjer se iz istih parol norčujejo ter iskreno pripovedujejo o svojih željah, upih in načrtih za prihodnost.
Vaje v slogu (Ćwiczenia warsztatowe)
Marcel Łoziński, Poljska, 1984, 35mm, čb, 12', svp
Mlada filmska ekipa se poda na varšavske ulice, kjer intervjuja mladino. Sprašujejo jih preproste, pa zato pomembne stvari: kako so zadovoljni s svojim življenjem, kakšna so njihova pričakovanja, kako komentirajo sistem, v katerem živijo. Nekateri momljajo, skomigajo z rameni, kot papige ponavljajo klišeje, ki se od njih pričakujejo, spet drugi odkrito izražajo svoj gnev nad družbo, ki jim ne daje in ne omogoča tistega, kar želijo. Nizu kratkih intervjujev sledi preobrat, niz intervjujev z isto mladino, v istih posnetkih, vendar je tokrat zvočna podoba filma obrnjena na glavo in mladim v usta položene besede, ki jih niso izrekli. Esejistična, napol eksperimentalna, komična kritika takratnih stalnic in manipulacij uradne nacionalne televizije in filmskih propagandistov.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
14.3. petek
13.00
Teden možganov
Sabina (Elle s'appelle Sabine)
Sandrine Bonnaire, Francija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 90', sp
Ljubeč in pretresljiv portret Sabine Bonnaire, 38-letne avtistke, kot jo vidi in doživlja njena najbližja sorodnica, sestra Sandrine Bonnaire, sicer mednarodno znana francoska filmska zvezda. Življenjska zgodba Sabine je upodobljena skozi družinske filmske posnetke, ki jih je Sandrine posnela v petindvajsetih letih Sabinine mladosti in skozi novo filmsko dokumentarno gradivo, ki nam predstavi Sabino kot odraslo avtistko v negi zavoda za ljudi s posebnimi potrebami. Tekom dokumentarca se Sabine razkrije kot radoživa oseba s številnimi talenti, ki jo je pet let zgrešene hospitalizacije skoraj povsem uničilo in v njej zatrlo voljo do življenja. Premeščena v novo in prijaznejše okolje, Sabina fizično, čustveno in intelektualno spet napreduje, vendar ostaja odprto temeljno vprašanje, če bo dramatične posledice njenega napačnega zdravljenja kdaj sploh mogoče v celoti odpraviti. Poleg čutečega, intimnega portreta človeške stiske in hkrati poglobljenega eseja na temo družbene odgovornosti je dokumentarec mogoče brati tudi kot ostro kritiko zdravstvenega sistema, v katerem primanjkuje specializiranih centrov za pravilno obravnavo ljudi s posebnimi potrebami. Projekciji bo sledilo predavanje Vesne Radonjič Miholič. Vstop prost.
18.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Oče in sin na potovanju (Ojciec i syn w podróży)
Marcel Łoziński + Paweł Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 75' + 54', ap
Marcel Łoziński in njegov sin iz prvega zakona, Paweł Łoziński, sta oba ugledna in proslavljena poljska ustvarjalca dokumentarnih filmov. Sin nekega dne očetu predlaga potovanje, iz katerega bi nato družno napravila film. Z avtom naj bi se iz Varšave odpeljala v Pariz, vse do parka, kjer je raztresen pepel Marcelove mame in Pawłove babice. Na poti pa se odkrito pogovorila o vsem, o čemer oče in sin še nikoli nista iskreno spregovorila med sabo. Potovanje res izpeljeta, vendar se stvari seveda zapletejo. Dialogi preraščajo v prepire, obtoževanja in užaljen molk. Nesoglasja se nadaljujejo pri montaži, ko oče in sin ugotovita, da se ne moreta podpisati pod isti film, zato iz istega gradiva vsak zmontira svojo verzijo potovanja, svojo verzijo videnja sebe in drugega. Izjemna analiza zmožnosti in nezmožnosti dokumentarnega pogleda, obenem tudi poglobljena študija identitete, splošne in osebne zgodovine, razmerja med objektom in subjektom. Projekciji sledi pogovor z avtorjem (očetom).
21.00
Festival dokumentarnega filma
Sepideh (Sepideh - Reaching for the Stars)
Berit Madsen, Iran/Danska/Švedska/Norveška, 2013, video, barvni, 90'
Sepideh je sedemnajstletna Iranka; navdušuje se nad astronomijo ter sanja, da bo nekega dne postala astronavtka in odletela proti zvezdam, podobno kot prva Iranka v vesolju Anousheh Ansari. Prepričana je, da je z opazovanjem zvezd bliže očetu, ki je pred šestimi leti nenadoma umrl. Toda kako naj revno dekle postane astronavtka, sploh v islamski družbi, v kateri pretirana ambicioznost deklet ne uživa ravno širše podpore? Še mati in stric nad njenimi idejami nista navdušena. Sepideh, ki je gospodinjska opravila ali možnost poroke sploh ne zanimata, pa je odločena; končala bo srednjo šolo, prestopila meje amaterskega astronomskega krožka, se vpisala na univerzo in nekoč morda uresničila sanje, o katerih v dnevniku piše Albertu Einsteinu.
15.3. sobota
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Kako živeti (Jak żyć)
Marcel Łoziński, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 82', ap
V svojem celovečernem dokumentarnem prvencu se Łoziński pod pretvezo, da snema film o značilnih poljskih družinah, spravi nad smešno ravnanje indoktrinacij, ki jih izvaja Zveza mladih poljskih socialistov. Ta namreč poleti organizira poletno taborjenje za družine, v sklopu katerega poteka tekmovanje za »vzorno družino«. Łoziński v letovišče skrivaj podtakne družino igralcev, ki nato duhovito meša štrene strogim načelom tekmovanja. Končna verzija filma seveda ni več skrivala ironične kritike sistema, zato je ta film postavil na hladno in mu dovolil javno predvajanje šele štiri leta pozneje. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Gospodar vesolja (Master of the Universe)
Marc Bauder, Avstrija/Nemčija, 2013, video, barvni, 88'
Dokumentarec o svetu denarja, kjer nekdanji, super uspešni investicijski bankir Rainer Voss v izpraznjeni poslovni stolpnici sredi Frankfurta razlaga skrivnosti in nečedne posle kapitalizma. Gre za »šnelkurz« iz neskrupuloznega podjetništva, pogoltnosti za dobičkom za vsako ceno, megalomanije, tekmovalne amoralnosti in nezmožnosti učenja iz lastnih napak. Voss osvetljuje lastno kariero od sredine osemdesetih let dalje in jo projicira na globalno sliko, kjer je bančništvo tekom zadnjih tridesetih let postalo tako kompleksno, komplicirano in prepleteno, da se zdijo vprašanja o reševanju krize nerešljiva.
16.3. nedelja
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Test mikrofona (Próba mikrofonu)
Marcel Łoziński, Poljska, 1980, 35mm, čb, 19', ap
Tovarniška radijska postaja se odloči raziskati, ali delavci v tovarni resnično razumejo zapleten sistem poljskega samoupravljanja, ki naj bi ga suvereno izvajali. Radijski inženir pred mikrofon vabi delavce, preverja njihovo stopnjo znanja in zavedanja, ter jih sprašuje po iskrenih komentarjih. Avtorjeva nemara najbolj nazorna, ostra in obenem duhovita preiskava zatajevane vrzeli med predpisano učinkovitostjo in pravo zmogljivostjo, med pokroviteljskim diktatom države in njegovimi rezultati, med uradno reprezentacijo realnosti in realnostjo kot takšno.
Obisk (Wizyta)
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 16', svp
Poljska, leto 1974. Urszula Flis je junakinja delavskega razreda, vzor narodu. Mlada kmetica, ki z ostarelo materjo sama živi na odročni kmetiji, sama opravlja vsa težavna dela v hiši, gozdu, hlevu in na njivi, v prostem času pa požira poljsko literaturo in si dopisuje s številnimi kulturniki. Marcel Łoziński snema televizijsko ekipo, ki obišče mladenko, da bi o njej posnela reportažo. Ko se televizijska kamera umakne in Urszula ostane sama z Marcelom, se pred nami nenadoma izriše neka druga podoba podeželske idile. Ta nova, intimnejša podoba, hrbtna plat uradne predstavitve, je prežeta s skrbmi, stisko in osamljenostjo. Štiriindvajset let pozneje se bo Łoziński vrnil k Urszuli Flis in z njo posnel daljši dokumentarec Da ne bo bolelo.
Da ne bo bolelo (Żeby nie bolało)
Marcel Łoziński, Poljska, 1998, video, barvni, 47', ap
Štiriindvajset let po tem, ko je posnel film Obisk, pogled v zakulisje življenja Urszule Flis, nekdanje državne herojinje, se Marcel Łoziński vrne na njeno odročno kmetijo in ponovi vajo. Urszula ni več mlada, njena mama je že davno umrla, vendar še vedno živi sama in se bolj ali manj uspešno kosa s težavnim upravljanjem kmetije. Skupaj z režiserjem si ogledujeta posnetke iz prvega filma in razglabljata o času, ki je minil, o medijskem manipuliranju z resničnostjo v propagandne namene, o osamljenosti, o etiki dokumentarnega filma. Urszula je spet iskrena: »Po eni strani sem vesela, da se je Marcel po toliko letih spet odločil posneti film o meni. Po drugi strani pa upam, da ne bo bolelo.« Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Moje mesto (Moje miejsce)
Marcel Łoziński, Poljska, 1985, 35mm, čb/barvni, 14', ap
Natančna, pronicljiva in duhovita freska velikega hotela na obali Baltskega morja. Kamera spremlja prav vse hotelske poklice pri njihovih vsakodnevnih opravkih. Gledamo pomivalce posode, kuharje, natakarje, sobarice, receptorje, tajnice, računovodje, postreščke, direktorja. Vsak prizor dela je zvočno podložen z razmišljanji delavca in prav vsak je zase prepričan, da je prav njegovo kolesce odločilnega pomena za delovanje dobro naoljenega ustroja. Pod dozdevno idilično podobo nekega mehanizma, ki seveda spet lahko služi tudi kot prispodoba večjega, državnega sistema, pa je mogoče prebrati tudi kritiko človeške eksistence, omejene na delo, ki ga opravlja.
89 mm od Evrope (89 mm od Europy)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija 1993, 35mm, čb, 11', ap
V Evropi znaša razmik med železniškima tračnicama natančno 1435 milimetrov, tračnice na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze pa loči 1524 milimetrov. Razlika je 89 milimetrov. Številka simbolnega pomena sproži idejo. Marcel Łoziński se odpravi na železniško postajo na meji med Poljsko in Belorusijo, kjer vsak vlak stoji tako dolgo, dokler vsem vagonom ne zamenjajo podvozja. Medtem ko se beloruski delavci znojijo in v prahu delajo s težkim železjem, potniki iz različnih dežel ostajajo na vlaku in čakajo. Do stika med enimi in drugimi ne pride, dokler se iz enega izmed vagonov na peron ne požene radoveden deček in steče k prvemu delavcu. Zagotovo najznamenitejši film Marcela Łozińskega je po različnih svetovnih festivalih osvojil skoraj nepregledno množico nagrad in predstavlja edinstveno zlitje političnega angažmaja in poezije na filmu.
Poštno ležeče (Poste restante)
Marcel Łoziński, Poljska, 2008, 35mm, barvni, 14', ap
Vsako leto na Poljskem približno milijon pisem za vselej obtiči na pošti, saj jih iz različnih razlogov ni mogoče dostaviti ali pa jih njihovi naslovniki nikoli ne prevzamejo. Na enem izmed takih pisem je z otroško pisavo napisano: »Bog. Nebesa.« Drobna dokumentarna poema, zgodba o pismu, ki ne bo nikoli prišlo v roke naslovnika, je leta 2009 prejela evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film.
Zgodi se lahko karkoli (Wszystko moze sie przytrafic)
Marcel Łoziński, Poljska/Nemčija, 1995, 35mm, barvni, 39', ap
Po nekem varšavskem parku se preganja šestleten otrok, režiserjev sin Tomaszek. Občuduje velikanskega pava, si z zanimanjem ogleduje rože, drevje in grmičevje. Po klopcah v parku je raztreseno prgišče osamljenih upokojencev, zamaknjenih v opazovanje parka, branje, melanholijo. Deček se jim brez strahu in brez sramu približa ter jih nagovarja. Iskreno ga zanima njihovo življenje in stari ljudje se mu nepričakovano odprejo. Z dečkom delijo svoje življenjske izkušnje, mu pripovedujejo o svojih razočaranjih, pa tudi o željah in o veri, da se mogoče še vedno lahko zgodi kar koli. Deček resno posluša, odgovarja, vliva upanje, deli nasvete. Pripoved o življenju in smrti, lahko tudi eksistencialistična poema ali pa sodobna pravljica.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
17.3. ponedeljek
17.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Če se zgodi (A gdyby tak się stało)
Marcel Łoziński, Poljska, 2007, video, barvni, 40', ap
Dvanajst let po tem, ko je Łoziński s sinom Tomekom v parku posnel film Zgodi se lahko karkoli, se oče in sin vrneta v isti park. Tomek je zdaj osemnajstletnik. Sprehaja se po istih krajih, ki jih je obiskal kot šestletni deček, in skuša podoživeti izkušnjo prvega filma, izkušnjo srečevanja z ostarelimi neznanci, izkušnjo odkritosrčnih pogovorov o življenju in smrti. Namesto tega v parku sreča šestletnega sebe in film se prelevi v meditacijo na temo izgube otroške naivnosti in upanja ter nezmožnosti rekonstrukcije nečesa, kar se lahko preprosto in samo zgodi. Če se.
Priče (Świadkowie)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija, 1987, video, barvni, 26'
4. julija leta 1946 je množica s sovraštvom zaslepljenih Poljakov v mestecu Kielce pobila dvainštirideset Judov, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Štirideset let pozneje se v isto mestece odpravi Łoziński, da bi poiskal priče poboja in jih poprosil, da svoje izkušnje delijo s kamero. Belolasi moški in ženske se nadrobno spominjajo usodnega dne, vendar režiserja bolj kot rekonstrukcija epizode nasilja zanimajo podrobnosti iz vsakodnevnega življenja prič v povojnih letih. Iz drobnih anekdot, govoric in osebnih mnenj se tako veliko jasneje izrišeta miselnost neke družbe in etika dvoma, ki se je naposled vendarle zažrla vanjo.
19.00
Festival dokumentarnega filma
Berkeley (At Berkeley)
Frederick Wiseman, ZDA, 2013, video, barvni, 244'
Wisemanov portret Kalifornijske univerze v Berkeleyju, velike javne univerze v Združenih državah, je po ambiciozni zasnovi in kolosalni izvedbi mogoče primerjati z njegovim filmom Državna zakonodaja (2010). Gre za prepoznavno režiserjevo razgrnitev vseh plasti institucije, kolosa izobraževalnega sistema. Spoznamo vodstvo šole ter njegovo težnjo po ohranjanju odličnosti in finančne stabilnosti, učne kurikulume, načine razvedrila, neformalne pogovore o rasizmu in socialnih razlikah, razmerja med univerzo in mestom, študentske proteste jeseni 2012, ki so zahtevali predvsem ohranitev brezplačnega šolanja.
18.3. torek
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Tako se to dela (Jak to się robi)
Marcel Łoziński, Poljska, 2006, video, barvni, 90', ap
Dokumentarec se začne z opozorilom: »Avtorji filma niso nikakor posegali, predlagali ali vplivali na dogodke in prizore v tem filmu. Gre izključno za beležko resničnosti.« Opozorilo se resnično zdi nujno, saj je protagonist filma Piotr Tymochowicz, strokovnjak za komuniciranje z javnostmi, težko verjetna oseba. Gre za človeka, ki si je v življenju postavil cilj. Izmed več stotin kandidatov bo izbral srečno peščico, ki se bo nato pod njegovim vodstvom prelevila v politike prihodnosti, velemojstre manipuliranja z javnostjo in vladanja množicam. Łoziński tri leta spremlja proces izobraževanja novih politikov in zraven ugotavlja, kako se v svojem brutalnem manipuliranju z masami sistem demokracije v ničemer ne razlikuje od nekdanjega poljskega sistema.
21.00
Festival dokumentarnega filma/
Hiše za vse (Casas para todos)
Gereon Wetzel, Nemčija/Španija, 2013, video, barvni, 60'
Plemenit primer nemške dokumentaristike in asociativne montažne tehnike, s katero režiser izpostavi bizarno razliko med špansko gospodarsko stvarnostjo pred recesijo in danes. Wetzel s klinično hladno, a zelo zgovorno distanco izriše tragikomedijo neštetih zgrajenih počitniških kompleksov, blokovskih naselij, avtocest, nakupovalnih centrov in letališč, ki danes napol zgrajena ali pa dokončana, a neprodana, propadajo v posmeh in so narodna sramota. Na »mednarodnih letališčih« se zabavajo letalski modelarji, mesta duhov so izvrstna za urbane igre; osamele ulice počitniških naselij so prostor za rolkarje, na plevelu med nedokončanimi objekti se pasejo ovce itd. Vse te podobe se podvajajo s televizijskimi oglasi, ki so Zahodnjake in Špance pred letom 2008 vabili k nakupu počitniških parcel, ali govori španskih politikov in nepremičninskih špekulantov, ki so pred pokom balona obljubljali raj na Zemlji.
19.3. sreda
16.30
Kino-katedra za pedagoge: Novi Hollywood
Goli v sedlu (Easy Rider)
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov, kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Marcel Łoziński
Sedem Židov iz mojega razreda (Siedmiu Żydów z mojej klasy)
Marcel Łoziński, Poljska, 1992, video, barvni, 40', svp
Po dolgem času se prvič sreča osem sošolcev, starih prijateljev, ki so zavoljo državnega antisemitizma leta 1968 zapustili Poljsko in se razselili po svetu. Nekateri od njih so šele takrat, ko so bili prisiljeni zapustiti domovino, sploh izvedeli, da so po poreklu Judi. Pripovedujejo zgodbe o izgonu, se spominjajo svojih takratnih občutij in poskusov integracije v nova okolja. Še vedno jih bega vprašanje identitete. So Judje? Ali Poljaki?
Tonia in njena otroka (Tonia i jej dzieci)
Marcel Łoziński, Poljska, 2011, video, čb/barvni, 57', ap
Za mizo v kabinetu sedijo trije ljudje. Pred njimi se nahaja zmešnjava različnih dokumentov, pisem in fotografij. V ozadju brli računalniški monitor. Wera in Marcel sta odrasla otroka Tonje Lechtman, Judinje in predvojne komunistke, ki je bila leta 1949 aretirana in obtožena vohunjenja za Američane. Tretja oseba je Marcel Łoziński, režiser filma, dober prijatelj brata in sestre, priča zgodbe, ki jo zdaj družno skušajo rekonstruirati. Živahna izmenjava mnenj in spominov je ilustrirana z arhivskim gradivom, boleča preiskava preteklosti pa namesto jasnih odgovorov razpira nova vprašanja in dileme.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Pandorina obljuba (Pandora's Promise)
Robert Stone, ZDA, 2013, video, barvni, 87'
Kako upravičen je kolektivni strah pred jedrsko energijo, se sprašuje režiser v dokumentarcu, ki bo zaradi kontroverznih trditev in ugotovitev gotovo sprožal polemike. Film namreč zavzame pozitivno stališče do miroljubne in nadzorovane uporabe jedrske energije, ker da je, prvič, čista in zelo učinkovita, drugič, najmanj onesnažuje okolje, in tretjič, najmanj smrtonosna, sploh v odnosu do tradicionalnih energetskih oblik, ki na leto zaradi onesnaženosti zraka ubijejo na milijone ljudi. Argumente med drugim podajajo nekdanji ekoaktivisti, zdaj spreobrnjeni zagovorniki atomske energije, ki ugotavljajo, da so bile nuklearke zgodovinsko pretirano demonizirane predvsem zavoljo jedrskega oboroževanja. Jasno kot beli dan je zgolj eno: energetsko vse bolj potratnega sveta ne bodo zadovoljile ne sončna energija ne vetrnice ne drugi alternativni energetski viri.
20.3. četrtek
19.00
Novi Hollywood
Dan, ko so se vsi smejali (They All Laughed)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 115', sp
Ljubosumna soproga najameta zasebna detektiva, da bi po ulicah New Yorka zasledovala njuni nezvesti ženi, v zakonu nesrečno in zadržano Angelo (Audrey Hepburn v eni svojih zadnjih vlog) ter spogledljivo Dolores. A detektiva (Ben Gazzara in John Ritter) se v svoji tarči nehote in nemudoma zaljubita. Trpko-sladka romantična komedija in nostalgična oda Manhattnu 80-ih let nosi značilen pečat režiserjevega sočutja do filmskih likov in človeške ranljivosti.
21.15
Novi Hollywood
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York, kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja (Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja. Oskarji za najboljši film, režijo in scenarij.
21.3. petek
18.30
Festival frankofonskega filma
Domačin iz Evrazije (Indigène d'Eurasie)
Sharunas Bartas, Litva/Francija/Rusija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 107', svp
Mali kriminalec iz Rusije na begu pred rusko mafijo prepotuje podzemlje Evrope. Alegorična, poetična, meditativna, erotična kriminalka v režiji največjega sodobnega litvanskega avtorja.
21.00
Novi Hollywood
Diplomiranec (The Graduate)
Mike Nichols, ZDA, 1967, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Sveže diplomirani mladenič (Dustin Hoffman) ne ve natančno, kaj bi počel v življenju. Naveličan je staršev, ki ga porivajo sem ter tja in se z njim hvalijo pred prijatelji, svet odraslih se mu zdi oddaljen, tuj in dolgočasen. Zaplete se v nevarno ljubezensko razmerje z ženo očetovega šefa, lepotico srednjih let, situacija pa postane še bolj kočljiva, ko se mladenič do ušes zaljubi v njeno hčerko. Klasična ljubezenska drama, zaznamovana z nesmrtnimi songi Simona in Garfunkla.
22.3. sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Žrtvovanje (Offret)
Andrej Tarkovski, Švedska/VB/Francija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 149', sp
Film zajema dogajanje štiriindvajsetih ur. Aleksander, intelektualec v zrelih letih, živi odmaknjeno življenje v idilični hiši ob Severnem morju. Z njim so žena, bivša igralka, hčerka, sin in služabnice. Ob Aleksandrovem rojstnem dnevu se družini pridružita zdravnik, morda skrivni ljubimec njegove žene, ter poštar, ki je nekakšen vaški filozof. Praznovanje prekine nenadna objava na televiziji: v bližini je eksplodirala atomska bomba in nikamor nima smisla bežati, nevarnost je povsod enaka. Filmski testament velikega režiserja.
21.00
Novi Hollywood
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, čb, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
23.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Pregovori – Vrana vrani ne izkljuje oči
Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 5'
Želeli ste rože
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 3'
Bau Bau
Igor Pediček, Slovenija, 1991, 35mm, barvni, 9'
Ameriški sen
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 13'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Ne joči, Peter
France Štiglic, Slovenija, 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru ju pokliče komandant in jima da novo, zanju prav osupljivo nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke. Partizanska komedija z otroki.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
25.3. torek
19.00
Novi Hollywood
Surova balada (Badlands)
Terrence Malick, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 94', svp
Naivna in nedolžna najstnica Holly (Sissy Spacek) se v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin Sheen), neprilagojenega in samovšečnega mladega kriminalca, ki jo povsem očara. Potem ko Kit najprej brutalno pokonča njeno družino, skupaj pobegneta v divjino, kjer se ona še naprej vdaja romantičnim klišejem o večni in usodni ljubezni, on pa še naprej pobija naključne mimoidoče. Prvenec znamenitega T. Malicka je danes klasika.
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Kuba, da! (Cuba sí!)
Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, 1.33, čb, 40' (izvirno 58'), svp
"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker
Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem, doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem. Beseda bo tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli, kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega socializma 21. stoletja. Vstop prost.
26.3. sreda
18.00
Dogodek Nietzsche
Ob izidu prevoda izbora Nietzschejevih pisem z Louise Andreas-Salomé vabimo na predstavitev knjige z Mirtom Komelom, urednikom knjižne zbirke Skodelica kave (Založba FDV), Goranom Vraneševićem, prevajalcem Nietzschejeve korespondence, in Natalijo Majsovo, prevajalko poglavja Nietzschejeve filozofske biografije, ki jo je še za časa njegova življenja spisala sama Salomé. Nova knjižica zbirke Skodelica kave ponuja edinstven vpogled v izbrano privatno korespondenco Friedricha Nietzscheja, iz katere na vsakem koraku žari dejstvo, da filozofije ni mogoče ločiti od življenja in tudi ne življenja od filozofije, o čemer priča tudi drugi del knjižice, biografska interpretacija Nietzschejeve filozofije, kakor jo je podala ruska intelektualka Louise Andreas-Salomé, ki je poleg navdiha za Zaratustro kasneje navdihnila tudi Rilkejevo lirično poezijo in razgibala Freudovo teorijo seksualnosti.
19.30
Dogodek Nietzsche
Torinski konj (A torinói ló)
Béla Tarr, Madžarska/Francija/Nemčija/Švica/ZDA, 2011, 35mm, 1.66, čb, 155', sp
Torino, 3. januarja 1889. Friedrich Nietzsche stopi iz hiše št. 6 na ulici Carlo Albert. Nedaleč proč ima kočijaž težave s trmastim konjem. Vsemu prigovarjanju navkljub se konj ne premakne. Voznik izgubi potrpljenje in ga začne neusmiljeno bičati. Nietzsche se približa, ihteč ovije roke okoli konjevega vratu ter napravi konec okrutnemu prizoru. Njegov najemodajalec ga odpelje domov, kjer Nietzsche dva dni negibno in molče leži, dokler ne zamrmra svojih slavnih zadnjih besed. Naslednjih deset let preživi v tišini, pogreznjen v norost, v oskrbi svoje matere in sester. Kaj se je zgodilo s konjem, izvemo v filmu Torinski konj.
27.3. četrtek
19.00
Festival frankofonskega filma
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda; posebna nagrade žirije v Berlinu 1965.
21.00
Novi Hollywood
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?)
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste. Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.
28.3. petek
19.00
Klasiki
Iskalca (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja.
21.15
Novi Hollywood
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran (Robert De Niro) se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih. Zlata palma v Cannesu 1976.
29.3. sobota
19.00
Novi Hollywood
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipski danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
30.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
31.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski animirani in igrani filmi
Made in YU
Zdravko Barišič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 2'
Hribci – prava pot
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 6'
Hribci – zajtrk
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Hribci – trofeja
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Basen o nastavljivih mrežah
Bojan Jurc, Slovenija, 1994, 35mm, barvni, 3'
Lojze se je zbudil, kot ponavadi
Brane Bitenc, Slovenija, 1995, 35mm, barvni, 29'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Nobeno sonce
Jane Kavčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 95'
Veronika (Vesna Jevnikar), mlado in prijazno dekle, hodi v drugi letnik srednje poklicne šole. Izučila bi se za steklarko, čeprav je ta poklic ne zanima, saj ji je pri srcu gledališče. Zato se poveže z upokojeno gledališko igralko, s katero skupaj pripravljata manjšo predstavo. V zanjo nezanimivi in dolgočasni šoli jo pritegne edinole vrstnik Klemen (Branko Šturbej), sicer doma s kmetov, vendar ta ljubezen nima prave perspektive, saj mladenič ni pretirano zagret za njene umetniške ambicije, marveč gleda na življenje povsem pragmatično. Drama o izgubljenih iluzijah najstnice.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
