jesenska filmska šola 2013: kino-integral | autumn film school 2013: kino-integral
mednarodni simpozij filmske teorije | international symposium of film theory
slovenska kinoteka 24.–27. september 2013
Tradicionalni simpozij filmske teorije se že tretje leto zapored odvija v domeni Slovenske kinoteke. Po uspešnih izdajah 2011 in 2012, ko smo predstavljali fenomen sodobne tv-serije in komedijo Ernsta Lubitscha, pa letošnjo jesen pod drobnogled jemlje nekaj zelo drugačnega: neoprijemljivi fenomen (sodobnega) avantgardnega filma.
Nadvse bogata serija projekcij, predavanj in pogovorov bo v treh dneh skušala doseči zlasti troje: (1) soočiti velika, danes največja svetovna imena avantgardnega filma (Peter Tscherkassky, Daïchi Saïto, Eve Heller) s pestrostjo domačega tozadevnega ustvarjanja (od mojstra Davorina Marca do briljantnega novega vala mladih slovenskih avtoric), (2) zabrisati razliko med mišljenjem slike v teoriji in teorije v sliki in (3) opozoriti na pozabljeni, inherentno politični potencial oblike filma, ki ga vse prepogosto odpravljajo kot neškodljivo lirično abstrakcijo.
Na vseh projekcijah bodo prisotni avtorji filmov.
SPORED
24.9. torek
19.00. Eve Heller. Sklop kratkih filmov. Projekcije in pogovor.
21.00. Peter Tscherkassky. Sklop kratkih filmov. Projekcije in uvodni nagovor avtorja.
25.9. sreda
17.00. Katja Čičigoj: Film in/ali/kot delo. Predavanje in projekcija: In Free Fall (Hito Steyerl, Nemčija, 2010).
Vprašanje dela in produkcijskih razmerij je pogosta eksplicitna tema filmov in zapisov Hito Steyerl; predavanje bo skušalo motriti, na kakšen način avtorica ta vprašanja artikulira na ravni same filmske materije. Med drugim, izhajajoč iz konteksta umetniške in filmske produkcije kot določenega segmenta izkustvene ekonomije v poznem kapitalizmu, bo predavanje skušalo premisliti paradoksalni poskus artikulacije opozicijske drže na ravni filmske produkcije: kako je možen upor ekonomskemu kontekstu filmske (ali umetniške) produkcije, ko pa je sam ta upor – filmski (umetniški) produkt? Vprašanje ni retorično in nikakor ni cinično. Ravno nasprotno: v pričujočem predavanju bo to vprašanje vodilo za razmislek o specifični politični drži modernosti v umetnosti (v tem primeru v delu Hito Steyerl), ki nemara danes vključuje tudi kritični premislek modernosti same.
19.00. Peter Tscherkassky. Sklop kratkih filmov. Filme bo uvodoma predstavil avtor.
21.00. Peter Tscherkassky: Ročno izdelano. Predavanje.
»Že več kot desetletje vse svoje filme ustvarjam v temnici, brez uporabe kamere. Raznovrstno najdeno gradivo polagam neposredno na filmski negativ, ki ga nato razvijam sličico po sličico, s pomočjo različnih svetlobnih virov, kakršni so denimo ročni laserji in svetilke. Ročni postopek dela kakopak pušča sledove na filmskem materialu in se vpisuje v slike: jasno razvidno je, da gre za ročno izdelane filme. To je moj osebni odziv na postopno izginjanje klasičnega filma, na nujno izgubo filma, ki ga nadomeščajo računalniško, digitalno generirane gibljive slike. Predavanje bo vključevalo natančno analizo mojega filma Instructions for a Light and Sound Machine.« Peter Tscherkassky
26.9. četrtek
16.00. Andrej Šprah: Eksperiment in politično v jugoslovanskem angažiranem dokumentarnem filmu. Predavanje bo prepleteno s projekcijami filmov: Črni film (Crni film, Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971), Ljubezen (Ljubav, Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972), Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu, Karpo Godina, Jugoslavija, 1971).
Jugoslovanski angažirani dokumentarec 60. in 70. let 20. stoletja je svojo progresivno vlogo odigral na svojstven način. Odločno kritično držo so avtorji slovite »beograjske šole dokumentarnega filma« in prodorni ustvarjalci iz drugih republiških središč namreč izražali predvsem s pomočjo nenehnega eksperimentiranja z raznolikostjo formalnih filmskih pristopov, medtem ko so se praviloma osredotočali na razkrivanje družbenih dejavnikov, ki po logiki vladajočega režima sploh ne bi mogli ali smeli obstajati. Tako so pokazali, kako je na ogrodju dokumentarne realnosti z raziskovanjem različnih vidikov kreacije mogoče subvertirati prevladujoča prepričanja in družbeni konsenz.
19.00. Baskar, Satchell-Baeza, Soroka, Werlen. Projekcije kratkih filmov in pogovor z avtorji.
20.00. Daïchi Saïto: Gozdna pot k pomladi. Izbor kratkih filmov bo uvodoma predstavil Daïchi Saito.
21.30. Daïchi Saïto: Od speče podobe stvari k svetlobi. Projekcijam kratkih filmov sledi pogovor z avtorjem.
27.9. petek
17.00. Autor, Djukić, Hodošček, Petrič. Projekcije kratkih filmov slovenskih avtoric in pogovor.
19.00. Davorin Marc: Iz Omare. In izven. Sklop kratkih filmov.
21.00. Filmski obzornik izgradnje kapitalizma (Nika Autor, Lidija Radojević, Ciril Oberstar, Jelena Petrović, Slovenija, 2013)
Medtem ko je bila forma filmskega obzornika zgodovinsko v rabi kot psihološko propagandno orožje, je tu vzeta kot raziskovalno-propagandno orodje. Filmski obzornik je uprizoritvena preambula neformalnega raziskovalnega projekta o prepletu podobe in kapitalizma. V tej fazi zgošča dosedanje zapiske s poti in poskuša artikulirati ključne tematske oporne točke. | V sodelovanju z U3, 7. trienalom sodobne umetnosti v Sloveniji.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
mednarodni simpozij filmske teorije | international symposium of film theory
slovenska kinoteka 24.–27. september 2013
Tradicionalni simpozij filmske teorije se že tretje leto zapored odvija v domeni Slovenske kinoteke. Po uspešnih izdajah 2011 in 2012, ko smo predstavljali fenomen sodobne tv-serije in komedijo Ernsta Lubitscha, pa letošnjo jesen pod drobnogled jemlje nekaj zelo drugačnega: neoprijemljivi fenomen (sodobnega) avantgardnega filma.
Nadvse bogata serija projekcij, predavanj in pogovorov bo v treh dneh skušala doseči zlasti troje: (1) soočiti velika, danes največja svetovna imena avantgardnega filma (Peter Tscherkassky, Daïchi Saïto, Eve Heller) s pestrostjo domačega tozadevnega ustvarjanja (od mojstra Davorina Marca do briljantnega novega vala mladih slovenskih avtoric), (2) zabrisati razliko med mišljenjem slike v teoriji in teorije v sliki in (3) opozoriti na pozabljeni, inherentno politični potencial oblike filma, ki ga vse prepogosto odpravljajo kot neškodljivo lirično abstrakcijo.
Na vseh projekcijah bodo prisotni avtorji filmov.
SPORED
24.9. torek
19.00. Eve Heller. Sklop kratkih filmov. Projekcije in pogovor.
21.00. Peter Tscherkassky. Sklop kratkih filmov. Projekcije in uvodni nagovor avtorja.
25.9. sreda
17.00. Katja Čičigoj: Film in/ali/kot delo. Predavanje in projekcija: In Free Fall (Hito Steyerl, Nemčija, 2010).
Vprašanje dela in produkcijskih razmerij je pogosta eksplicitna tema filmov in zapisov Hito Steyerl; predavanje bo skušalo motriti, na kakšen način avtorica ta vprašanja artikulira na ravni same filmske materije. Med drugim, izhajajoč iz konteksta umetniške in filmske produkcije kot določenega segmenta izkustvene ekonomije v poznem kapitalizmu, bo predavanje skušalo premisliti paradoksalni poskus artikulacije opozicijske drže na ravni filmske produkcije: kako je možen upor ekonomskemu kontekstu filmske (ali umetniške) produkcije, ko pa je sam ta upor – filmski (umetniški) produkt? Vprašanje ni retorično in nikakor ni cinično. Ravno nasprotno: v pričujočem predavanju bo to vprašanje vodilo za razmislek o specifični politični drži modernosti v umetnosti (v tem primeru v delu Hito Steyerl), ki nemara danes vključuje tudi kritični premislek modernosti same.
19.00. Peter Tscherkassky. Sklop kratkih filmov. Filme bo uvodoma predstavil avtor.
21.00. Peter Tscherkassky: Ročno izdelano. Predavanje.
»Že več kot desetletje vse svoje filme ustvarjam v temnici, brez uporabe kamere. Raznovrstno najdeno gradivo polagam neposredno na filmski negativ, ki ga nato razvijam sličico po sličico, s pomočjo različnih svetlobnih virov, kakršni so denimo ročni laserji in svetilke. Ročni postopek dela kakopak pušča sledove na filmskem materialu in se vpisuje v slike: jasno razvidno je, da gre za ročno izdelane filme. To je moj osebni odziv na postopno izginjanje klasičnega filma, na nujno izgubo filma, ki ga nadomeščajo računalniško, digitalno generirane gibljive slike. Predavanje bo vključevalo natančno analizo mojega filma Instructions for a Light and Sound Machine.« Peter Tscherkassky
26.9. četrtek
16.00. Andrej Šprah: Eksperiment in politično v jugoslovanskem angažiranem dokumentarnem filmu. Predavanje bo prepleteno s projekcijami filmov: Črni film (Crni film, Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971), Ljubezen (Ljubav, Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972), Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu, Karpo Godina, Jugoslavija, 1971).
Jugoslovanski angažirani dokumentarec 60. in 70. let 20. stoletja je svojo progresivno vlogo odigral na svojstven način. Odločno kritično držo so avtorji slovite »beograjske šole dokumentarnega filma« in prodorni ustvarjalci iz drugih republiških središč namreč izražali predvsem s pomočjo nenehnega eksperimentiranja z raznolikostjo formalnih filmskih pristopov, medtem ko so se praviloma osredotočali na razkrivanje družbenih dejavnikov, ki po logiki vladajočega režima sploh ne bi mogli ali smeli obstajati. Tako so pokazali, kako je na ogrodju dokumentarne realnosti z raziskovanjem različnih vidikov kreacije mogoče subvertirati prevladujoča prepričanja in družbeni konsenz.
19.00. Baskar, Satchell-Baeza, Soroka, Werlen. Projekcije kratkih filmov in pogovor z avtorji.
20.00. Daïchi Saïto: Gozdna pot k pomladi. Izbor kratkih filmov bo uvodoma predstavil Daïchi Saito.
21.30. Daïchi Saïto: Od speče podobe stvari k svetlobi. Projekcijam kratkih filmov sledi pogovor z avtorjem.
27.9. petek
17.00. Autor, Djukić, Hodošček, Petrič. Projekcije kratkih filmov slovenskih avtoric in pogovor.
19.00. Davorin Marc: Iz Omare. In izven. Sklop kratkih filmov.
21.00. Filmski obzornik izgradnje kapitalizma (Nika Autor, Lidija Radojević, Ciril Oberstar, Jelena Petrović, Slovenija, 2013)
Medtem ko je bila forma filmskega obzornika zgodovinsko v rabi kot psihološko propagandno orožje, je tu vzeta kot raziskovalno-propagandno orodje. Filmski obzornik je uprizoritvena preambula neformalnega raziskovalnega projekta o prepletu podobe in kapitalizma. V tej fazi zgošča dosedanje zapiske s poti in poskuša artikulirati ključne tematske oporne točke. | V sodelovanju z U3, 7. trienalom sodobne umetnosti v Sloveniji.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
