Torek ob priložnosti izida zbrane kratke proze posvečamo pisateljici Virginii Woolf. Ob 18.00 bo na sporedu pogovor o avtorici in njenem delu, na katerem bodo sodelovale dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Irena Svetek in Marija Zidar. Pogovoru bosta sledili projekciji filmov po delih Virginie Woolf: ob 19.00 Orlando, ob 21.00 pa Ure do večnosti. V sodelovanju s Študentsko založbo.
Sreda, četrtek in petek pa so rezervirani za tradicionalni mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, Jesensko filmsko šolo, ki bo pod naslovom Proti koncu preiskovala fenomen novodobne televizijske serije in njenega današnjega mesta osrednjega kulturnega produkta. Prvi dan bo s predavatelji Darkom Štrajnom, Melito Zajc in Katjo Cicigoj posvečen premisleku nekaterih ključnih konceptov, ki se dotikajo sodobne serije in televizije. Matjaž Licer, Dušan Rebolj in Gregor Moder bodo naslednjega dne izhajali iz specifičnih serij in se poglobili v njihove (ideološke) implikacije. Zadnji dan bosta nastopila priznani avstrijski teoretik Robert Pfaller in slovenski filozof Slavoj Žižek s teoretskim premislekom, ki sledi iz dveh popularnih TV serij.
Ob priložnosti Jesenske filmske šole je izšel tudi zbornik Proti koncu, ki razmislek o sodobni TV seriji nadgrajuje še s širsim filozofskim razmislekom o konceptu serialnosti. Paket izvirnih prispevkov kar petindvajsetih domačih in tujih avtorjev bo med Jesensko filmsko šolo na blagajni Kinoteke na prodaj po znižani ceni 20 evrov!
jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije
proti koncu s televizijsko serijo
Filmski teoretik David Bordwell je na svojem filmskem blogu v tekstu »TV Will Break Your Heart« (»Televizija vam bo zlomila srce«) pojasnil, zakaj sodobne televizijske serije za razliko od številnih drugih teoretikov sam ne obravnava. Serija v nasprotju s filmom od človeka terja pripadnost, angažma, terja čas, sočustvovanje in vživljanje v like ter spremljanje tega, kako se spreminjajo. To tej razvlečeni strukturi omogoča, da razvije in poglobi karakterje, ustvarja konflikte med njimi ipd. Prav ti so tisto, s čimer nas serija privlači. A ta »romanca« se po njegovem ne more končati dobro; serijo bodisi ukinejo bodisi se poslabša ali pa človek umre, še preden se konča.
Tekst prinaša predvsem zanimivo razumevanje razmerja med filmom in televizijo. Prvi naslavlja razumnega človeka, medtem ko serije delujejo po drugi logiki, zadevajo človekovo intimo, zapeljejo nas in zadenejo v jedro naše eksistence. Serije niso toliko predmet mišljenja, kolikor so predmet čustvovanja.
Premisa nove Kinotekine publikacije, zbornika Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost, ter januarskega simpozija, ponovno obujene Jesenske filmske šole (JFŠ), ki je posvečena fenomenu televizijske serije, je nasprotna. Serije so res postale prostor narativnih, vizualnih eksperimentov, naslavljajo najširše občinstvo, postale so inspiracija za film, so osrednji kulturni produkti in s tem zasedajo mesto, ki je v dvajsetem stoletju pripadalo filmu. A čeprav gre za resnično popularen fenomen, besedila v zborniku in predavanja na simpoziju spodbijajo nekritično sprejemanje teh novih in vplivnih kulturnih tekstov.
serija v zgodovini
V zvezi s formo serialnosti je treba poudariti, da ta ni zrasla šele na televiziji, ampak ima dovolj dolgo zgodovino. Najdemo jo tako v literaturi kot v vizualni, filmski, stripovski umetnosti v vseh obdobjih. A ta narativ se dodobra razvije v pogojih tržne ekonomije in razvitih komercialno vzdržnih tehnologij – v času, ko je narativ prepoznan kot blago.
Serija je tako uspehe najprej začela beležiti v tisku. V 19. stoletju so v tej obliki začeli objavljati izvirna literarna dela. Tržno nišo so v zgodbah, ki so izhajale v nadaljevanjih, našli mesečniki, za njimi pa tudi dnevni časopisi. Serija se je uveljavila tudi pri stripu. Podobno velja za radio. Film, nov medij prejšnjega stoletja, je s svojimi seriali najprej dvigoval naklado časopisov, še posebej v zadnjih dvajsetih letih pa filmska industrija iz filmskih serialov dela dober posel.
Televizija velja za poglavitni medij serij, odkar je postala prostor zabavnih vsebin v petdesetih letih. Najuspešnejši primerki soap oper, torej serij v paradigmatičnem serialnem žanru, so nastali v šestdesetih letih. Osemdeseta so prinesla predvsem premik od dnevnih žajfnic k večernim serialom. Od devetdesetih let dalje so v okviru televizije začele nastajati serije, ki so si nadevale titulo »kvalitetne televizije« – pojem, ki temeljito obravnavo dobi v zborniku. Danes serije cvetijo tudi na spletu, v raznih oblikah, kar spreminja način njihovega uživanja in postavlja pod vprašaj nekatere temeljne koncepte televizijske teorije. Serial je očitno tista narativna forma, ki lahko preživi v najrazličnejših medijih, zvrsteh in žanrih.
serija razsežnosti
Verjetno ni naključje, da je serija svoj vrh dosegla v času tržne ekonomije, globalnega kapitalizma, svoje osrednje, najbolj primerno okolje pa v okviru televizije in sodobnih tehnoloških transformacij. Poleg njene vpetosti v sodobni družbenopolitični kontekst nas postavlja tudi pred vprašanje, kaj formi nadaljevanja in ponavljanja prinašata v bolj teoretskem pomenu.
Osnovna klasifikacija serije na serial (nadaljevanko) po eni strani in na serijo (nanizanko) po drugi strani nas približa odgovoru(1). Tipični primer seriala lahko vidimo v soap operah, saj gre za narativ, ki je odprt v neskončnost. Kopica junakov je postavljena pred raznorazne izzive, ki se lahko odvijajo in vlečejo skozi desetletja. Nizanje posamičnih dramatičnih zapletov se razreši zgolj zato, da vzniknejo novi in novi. Serial torej gradi na likih in njihovih kompleksnih povezavah, pri čemer ti na neki način lahko živijo večno.
Lahko bi dejali, da v serialu zato ni smrti, ni konca, ni zaključenosti, serial nasprotuje celovitosti, in ravno po tej lastnosti se najbrž najbolj radikalno razlikuje od standardne filmske pripovedi. Nasprotno logiko ima druga vrsta serije, nanizanka, kjer vsaka epizoda vsebuje zaključek, vendar takšen, ki »kliče« po svoji ponovitvi. Besedila zbornika med drugim prinašajo premislek o tem, da detektivska in komična serija, dva paradigmatična žanra nanizank, vedno znova ponudita konec, ki s ponavljanjem paradoksno nasprotuje harmonični celovitosti. Lekcijo komične in detektivske serije bi torej lahko strnili z besedami, da tudi konec ne more zaceliti rane univerzuma: to s specifičnimi pristopi dokazujejo serije, kot so Poirot Agathe Christie (Agatha Christie's Poirot, sicer televizijska priredba znamenitih avtoričinih romanov), kjer detektiv sicer vsakokrat uspe razrešiti zločin, a ga v naslednji epizodi že čaka nov zločinski primer, pa sitcoma Seinfeld in Sodobna družina (Modern Family).
Gregor Moder bo na JFŠ tako spregovoril o slednjem, podobni liniji premisleka pa je mogoče podvreči tudi televizijski vestern Deadwood, ki je po spletu okoliščin dobil odprt konec – teza predavatelja Dušana Rebolja je, da je nesklenjenost serije srečno sovpadla z njeno vsebinsko poanto o arbitrarnosti družbenega reda. Prav točka, kjer se prekrijeta vsebinska in strukturna (oziroma produkcijska) plat serije, je zanimiv objekt analize pričujočega fenomena. Iz pregleda najbolj pronicljivih, subverzivnih ali drugače izstopajočih televizijskih serij sledi, da serialna pripoved omogoča takšne mišljenjske zasuke in presežke.
Iz posebnega razmerja serije do konca črpa tudi naslov zbornika. »Proti koncu« zadeva uperjenost serijskega narativa k nekemu (imaginarnemu) in v neskončnost pomaknjenemu koncu, obenem pa poimenuje tudi upiranje kakršnikoli zaključenosti, celovitosti, definitivnosti – koncu nasprotuje, je proti koncu.
Januarska JFŠ z osmimi predavanji prinaša sežetek glavnih preokupacij zbornika; od teh smo dva prispevka že omenili. Njegov prvi del je posvečen obravnavi ključnih konceptov, ki so povezani s serijo: od pojma televizijskega toka Raymonda Williamsa do premislekov o produkcijskih, estetskih, scenarističnih značilnostih televizijskega medija in serij. Nekatere med njimi bo predstavil Darko Štrajn. Vse bolj priljubljen pojav spletne serije bo osmislilo predavanje Melite Zajc. Katja Čičigoj se bo v svojem nastopu prav tako posvetila sodobnim trendom serij: politična nekorektnost, ki že daljši čas prežema televizijsko produkcijo, je pogost razlog za kritiško hvalo. Predavateljica bo premislila, ali je ta tudi upravičena.
Velik del zbornika se ukvarja z obravnavo žanrov, kot so detektivka, komedija in znanstvena fantastika, pri čemer kritično ovrednoti nekatere ključne predstavnike teh žanrov, prinaša premislek o pomenu ponavljanja za sam žanr, zlasti pa o ideologiji serialne produkcije. Iz tega obsežnega sklopa, ki preiskuje kritični potencial oziroma ideološke podstati serij, bo v dvorani Kinoteke kritični pretres dobilo nekaj konkretnih serij. Matjaž Ličer bo spregovoril o razmerju med znanostjo in tehnologijo, vpreženima v specifično razumevanje naravnosti obstoječega ekonomskega reda v Na kraju zločina (CSI); Robert Pfaller bo priljubljeno serijo Seks v mestu (Sex and the City) premislil z vidika vprašanja seksa v družbenem in ne intimnem kontekstu; Slavoj Žižek pa bo predavanje posvetil socialni drami Skrivna naveza (The Wire), ki med občinstvom in v kritiških krogih velja za enega najbolj prodornih televizijskih izdelkov zadnjega desetletja.
Zbornik in JFŠ, ki se lotevata analize priljubljenega fenomena iz najrazličnejših vidikov, naposled kažeta predvsem na to, da serije s svojim specifičnim razmerjem do konca predstavljajo dobro materijo za mišljenje, so torej platforma za preverjanje, razvijanje in produciranje (novih) konceptov. To velja tako za kultne izdelke, kot so denimo Twin Peaks, South Park in jugoslovanska Na vrat na nos (Grlom u jagode), ki so spremenili obličje televizije, kot za popularne, kritiško cenjene, pa tudi najnovejše serijske proizvode zabavne industrije: poleg nekaterih naštetih še za serije Oglaševalci (Mad Men), Tudorji (The Tudors) in Bojna ladja Galactica (Battleship Galactica).
Na tem mestu lahko samo nakažemo področja in teme, ki jih poskuša misliti zbornik in katerih del bo predstavljen na JFŠ, zato raje napotimo na januarska predavanja in Proti koncu.
Jela Krečič in Ivana Novak
kuratorki Jesenske filmske šole in urednici zbornika Proti koncu
Program
Jesenska filmska šola – mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
sreda 11.1.
16.00 Jela Krečič in Ivana Novak: Uvodni nagovor kuratork simpozija
16.30 Darko Štrajn: Televizija kot format televizijskega toka
17.30 Melita Zajc: Spletne serije in participativna medijska kultura
18.30 Katja Čičigoj: Transgresivnost je »in«: (Ne)subverzivni učinek politično nekorektnih TV serij
četrtek 12.1.
16.00 Matjaž Ličer: Na kraju zločina in ostali trojanski konji tehnološke naturalizacije družbe
17.00 Dušan Rebolj: Deadwood: Kako nam je David Milch povedal nekaj lepega
18.00 Gregor Moder: Repek. O družini in komičnem
petek 13.1.
16.00 Robert Pfaller: Seksualnost in resnica mesta: Filozofske lekcije Seksa v mestu
17.30 Slavoj Žižek: Skrivna naveza: Žica razrednega boja
Natančnejše sinopsise predavanj in več informacij o predavateljih si lahko preberete v programskem koledarju. Predavanja bodo potekala v dvorani Slovenske kinoteke. Za vstop na predavanja si pravočasno zagotovite brezplačne vstopnice na blagajni Kinoteke. V času Jesenske filmske šole bo zbornik Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost v Kinoteki na prodaj po znižani ceni 20 evrov.
(1) Oba termina za oba tipa serij uporabljamo kot sopomenki; torej serija ustreza nanizanki in serial nadaljevanki. Ob tem sam pojem serija, kadar je uporabljen na splošno, zaobjema tako serijo kot serial.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
Sreda, četrtek in petek pa so rezervirani za tradicionalni mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, Jesensko filmsko šolo, ki bo pod naslovom Proti koncu preiskovala fenomen novodobne televizijske serije in njenega današnjega mesta osrednjega kulturnega produkta. Prvi dan bo s predavatelji Darkom Štrajnom, Melito Zajc in Katjo Cicigoj posvečen premisleku nekaterih ključnih konceptov, ki se dotikajo sodobne serije in televizije. Matjaž Licer, Dušan Rebolj in Gregor Moder bodo naslednjega dne izhajali iz specifičnih serij in se poglobili v njihove (ideološke) implikacije. Zadnji dan bosta nastopila priznani avstrijski teoretik Robert Pfaller in slovenski filozof Slavoj Žižek s teoretskim premislekom, ki sledi iz dveh popularnih TV serij.
Ob priložnosti Jesenske filmske šole je izšel tudi zbornik Proti koncu, ki razmislek o sodobni TV seriji nadgrajuje še s širsim filozofskim razmislekom o konceptu serialnosti. Paket izvirnih prispevkov kar petindvajsetih domačih in tujih avtorjev bo med Jesensko filmsko šolo na blagajni Kinoteke na prodaj po znižani ceni 20 evrov!
jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije
proti koncu s televizijsko serijo
Filmski teoretik David Bordwell je na svojem filmskem blogu v tekstu »TV Will Break Your Heart« (»Televizija vam bo zlomila srce«) pojasnil, zakaj sodobne televizijske serije za razliko od številnih drugih teoretikov sam ne obravnava. Serija v nasprotju s filmom od človeka terja pripadnost, angažma, terja čas, sočustvovanje in vživljanje v like ter spremljanje tega, kako se spreminjajo. To tej razvlečeni strukturi omogoča, da razvije in poglobi karakterje, ustvarja konflikte med njimi ipd. Prav ti so tisto, s čimer nas serija privlači. A ta »romanca« se po njegovem ne more končati dobro; serijo bodisi ukinejo bodisi se poslabša ali pa človek umre, še preden se konča.
Tekst prinaša predvsem zanimivo razumevanje razmerja med filmom in televizijo. Prvi naslavlja razumnega človeka, medtem ko serije delujejo po drugi logiki, zadevajo človekovo intimo, zapeljejo nas in zadenejo v jedro naše eksistence. Serije niso toliko predmet mišljenja, kolikor so predmet čustvovanja.
Premisa nove Kinotekine publikacije, zbornika Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost, ter januarskega simpozija, ponovno obujene Jesenske filmske šole (JFŠ), ki je posvečena fenomenu televizijske serije, je nasprotna. Serije so res postale prostor narativnih, vizualnih eksperimentov, naslavljajo najširše občinstvo, postale so inspiracija za film, so osrednji kulturni produkti in s tem zasedajo mesto, ki je v dvajsetem stoletju pripadalo filmu. A čeprav gre za resnično popularen fenomen, besedila v zborniku in predavanja na simpoziju spodbijajo nekritično sprejemanje teh novih in vplivnih kulturnih tekstov.
serija v zgodovini
V zvezi s formo serialnosti je treba poudariti, da ta ni zrasla šele na televiziji, ampak ima dovolj dolgo zgodovino. Najdemo jo tako v literaturi kot v vizualni, filmski, stripovski umetnosti v vseh obdobjih. A ta narativ se dodobra razvije v pogojih tržne ekonomije in razvitih komercialno vzdržnih tehnologij – v času, ko je narativ prepoznan kot blago.
Serija je tako uspehe najprej začela beležiti v tisku. V 19. stoletju so v tej obliki začeli objavljati izvirna literarna dela. Tržno nišo so v zgodbah, ki so izhajale v nadaljevanjih, našli mesečniki, za njimi pa tudi dnevni časopisi. Serija se je uveljavila tudi pri stripu. Podobno velja za radio. Film, nov medij prejšnjega stoletja, je s svojimi seriali najprej dvigoval naklado časopisov, še posebej v zadnjih dvajsetih letih pa filmska industrija iz filmskih serialov dela dober posel.
Televizija velja za poglavitni medij serij, odkar je postala prostor zabavnih vsebin v petdesetih letih. Najuspešnejši primerki soap oper, torej serij v paradigmatičnem serialnem žanru, so nastali v šestdesetih letih. Osemdeseta so prinesla predvsem premik od dnevnih žajfnic k večernim serialom. Od devetdesetih let dalje so v okviru televizije začele nastajati serije, ki so si nadevale titulo »kvalitetne televizije« – pojem, ki temeljito obravnavo dobi v zborniku. Danes serije cvetijo tudi na spletu, v raznih oblikah, kar spreminja način njihovega uživanja in postavlja pod vprašaj nekatere temeljne koncepte televizijske teorije. Serial je očitno tista narativna forma, ki lahko preživi v najrazličnejših medijih, zvrsteh in žanrih.
serija razsežnosti
Verjetno ni naključje, da je serija svoj vrh dosegla v času tržne ekonomije, globalnega kapitalizma, svoje osrednje, najbolj primerno okolje pa v okviru televizije in sodobnih tehnoloških transformacij. Poleg njene vpetosti v sodobni družbenopolitični kontekst nas postavlja tudi pred vprašanje, kaj formi nadaljevanja in ponavljanja prinašata v bolj teoretskem pomenu.
Osnovna klasifikacija serije na serial (nadaljevanko) po eni strani in na serijo (nanizanko) po drugi strani nas približa odgovoru(1). Tipični primer seriala lahko vidimo v soap operah, saj gre za narativ, ki je odprt v neskončnost. Kopica junakov je postavljena pred raznorazne izzive, ki se lahko odvijajo in vlečejo skozi desetletja. Nizanje posamičnih dramatičnih zapletov se razreši zgolj zato, da vzniknejo novi in novi. Serial torej gradi na likih in njihovih kompleksnih povezavah, pri čemer ti na neki način lahko živijo večno.
Lahko bi dejali, da v serialu zato ni smrti, ni konca, ni zaključenosti, serial nasprotuje celovitosti, in ravno po tej lastnosti se najbrž najbolj radikalno razlikuje od standardne filmske pripovedi. Nasprotno logiko ima druga vrsta serije, nanizanka, kjer vsaka epizoda vsebuje zaključek, vendar takšen, ki »kliče« po svoji ponovitvi. Besedila zbornika med drugim prinašajo premislek o tem, da detektivska in komična serija, dva paradigmatična žanra nanizank, vedno znova ponudita konec, ki s ponavljanjem paradoksno nasprotuje harmonični celovitosti. Lekcijo komične in detektivske serije bi torej lahko strnili z besedami, da tudi konec ne more zaceliti rane univerzuma: to s specifičnimi pristopi dokazujejo serije, kot so Poirot Agathe Christie (Agatha Christie's Poirot, sicer televizijska priredba znamenitih avtoričinih romanov), kjer detektiv sicer vsakokrat uspe razrešiti zločin, a ga v naslednji epizodi že čaka nov zločinski primer, pa sitcoma Seinfeld in Sodobna družina (Modern Family).
Gregor Moder bo na JFŠ tako spregovoril o slednjem, podobni liniji premisleka pa je mogoče podvreči tudi televizijski vestern Deadwood, ki je po spletu okoliščin dobil odprt konec – teza predavatelja Dušana Rebolja je, da je nesklenjenost serije srečno sovpadla z njeno vsebinsko poanto o arbitrarnosti družbenega reda. Prav točka, kjer se prekrijeta vsebinska in strukturna (oziroma produkcijska) plat serije, je zanimiv objekt analize pričujočega fenomena. Iz pregleda najbolj pronicljivih, subverzivnih ali drugače izstopajočih televizijskih serij sledi, da serialna pripoved omogoča takšne mišljenjske zasuke in presežke.
Iz posebnega razmerja serije do konca črpa tudi naslov zbornika. »Proti koncu« zadeva uperjenost serijskega narativa k nekemu (imaginarnemu) in v neskončnost pomaknjenemu koncu, obenem pa poimenuje tudi upiranje kakršnikoli zaključenosti, celovitosti, definitivnosti – koncu nasprotuje, je proti koncu.
Januarska JFŠ z osmimi predavanji prinaša sežetek glavnih preokupacij zbornika; od teh smo dva prispevka že omenili. Njegov prvi del je posvečen obravnavi ključnih konceptov, ki so povezani s serijo: od pojma televizijskega toka Raymonda Williamsa do premislekov o produkcijskih, estetskih, scenarističnih značilnostih televizijskega medija in serij. Nekatere med njimi bo predstavil Darko Štrajn. Vse bolj priljubljen pojav spletne serije bo osmislilo predavanje Melite Zajc. Katja Čičigoj se bo v svojem nastopu prav tako posvetila sodobnim trendom serij: politična nekorektnost, ki že daljši čas prežema televizijsko produkcijo, je pogost razlog za kritiško hvalo. Predavateljica bo premislila, ali je ta tudi upravičena.
Velik del zbornika se ukvarja z obravnavo žanrov, kot so detektivka, komedija in znanstvena fantastika, pri čemer kritično ovrednoti nekatere ključne predstavnike teh žanrov, prinaša premislek o pomenu ponavljanja za sam žanr, zlasti pa o ideologiji serialne produkcije. Iz tega obsežnega sklopa, ki preiskuje kritični potencial oziroma ideološke podstati serij, bo v dvorani Kinoteke kritični pretres dobilo nekaj konkretnih serij. Matjaž Ličer bo spregovoril o razmerju med znanostjo in tehnologijo, vpreženima v specifično razumevanje naravnosti obstoječega ekonomskega reda v Na kraju zločina (CSI); Robert Pfaller bo priljubljeno serijo Seks v mestu (Sex and the City) premislil z vidika vprašanja seksa v družbenem in ne intimnem kontekstu; Slavoj Žižek pa bo predavanje posvetil socialni drami Skrivna naveza (The Wire), ki med občinstvom in v kritiških krogih velja za enega najbolj prodornih televizijskih izdelkov zadnjega desetletja.
Zbornik in JFŠ, ki se lotevata analize priljubljenega fenomena iz najrazličnejših vidikov, naposled kažeta predvsem na to, da serije s svojim specifičnim razmerjem do konca predstavljajo dobro materijo za mišljenje, so torej platforma za preverjanje, razvijanje in produciranje (novih) konceptov. To velja tako za kultne izdelke, kot so denimo Twin Peaks, South Park in jugoslovanska Na vrat na nos (Grlom u jagode), ki so spremenili obličje televizije, kot za popularne, kritiško cenjene, pa tudi najnovejše serijske proizvode zabavne industrije: poleg nekaterih naštetih še za serije Oglaševalci (Mad Men), Tudorji (The Tudors) in Bojna ladja Galactica (Battleship Galactica).
Na tem mestu lahko samo nakažemo področja in teme, ki jih poskuša misliti zbornik in katerih del bo predstavljen na JFŠ, zato raje napotimo na januarska predavanja in Proti koncu.
Jela Krečič in Ivana Novak
kuratorki Jesenske filmske šole in urednici zbornika Proti koncu
Program
Jesenska filmska šola – mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
sreda 11.1.
16.00 Jela Krečič in Ivana Novak: Uvodni nagovor kuratork simpozija
16.30 Darko Štrajn: Televizija kot format televizijskega toka
17.30 Melita Zajc: Spletne serije in participativna medijska kultura
18.30 Katja Čičigoj: Transgresivnost je »in«: (Ne)subverzivni učinek politično nekorektnih TV serij
četrtek 12.1.
16.00 Matjaž Ličer: Na kraju zločina in ostali trojanski konji tehnološke naturalizacije družbe
17.00 Dušan Rebolj: Deadwood: Kako nam je David Milch povedal nekaj lepega
18.00 Gregor Moder: Repek. O družini in komičnem
petek 13.1.
16.00 Robert Pfaller: Seksualnost in resnica mesta: Filozofske lekcije Seksa v mestu
17.30 Slavoj Žižek: Skrivna naveza: Žica razrednega boja
Natančnejše sinopsise predavanj in več informacij o predavateljih si lahko preberete v programskem koledarju. Predavanja bodo potekala v dvorani Slovenske kinoteke. Za vstop na predavanja si pravočasno zagotovite brezplačne vstopnice na blagajni Kinoteke. V času Jesenske filmske šole bo zbornik Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost v Kinoteki na prodaj po znižani ceni 20 evrov.
(1) Oba termina za oba tipa serij uporabljamo kot sopomenki; torej serija ustreza nanizanki in serial nadaljevanki. Ob tem sam pojem serija, kadar je uporabljen na splošno, zaobjema tako serijo kot serial.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
