Vsi tisti, ki ste prejšnji petek zamudili Rossellinijevo mojstrovino Evropa 51 (Europa '51), si lahko film ogledate na prihajajočem festivalu Kino Otok v Izoli, kjer bo predvajan v sklopu posebnega programa Silvanov zaliv. Več informacij: http://www.isolacinema.org/program/filmi/evropa-51#.U4MKTnZmmec
S festivalom Kino Otok si Kinoteka letos deli še en program. Pred odhodom v Izolo, kjer so mu posvetili obširnejšo retrospektivo, se bo v torek, 3. junija, v Kinoteki ustavil Siegfried A. Fruhauf, vzhajajoča zvezda evropskega avantgardnega filma, in nam za pokušino zavrtel tri svoje eksplozivne filme. Več informacij: http://www.kinoteka.si/si/463/172/Kino_integral_Siegfried_A_Fruhauf.aspx
Naposled ta teden v četrtek ne zamudite Večera Društva slovenskih režiserjev, v sklopu katerega bo predvajan celovečerni dokumentarni film V deželi medvedov (2012) Nike Autor, projekciji pa bo sledil pogovor z avtorico.
Več informacij: http://www.kinoteka.si/si/463/170/Vecer_DSR_V_dezeli_medvedov.aspx
1.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Svobodna si. Odloči se.
Miha Mazzini, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 12'
Director's Cut
Boris Petković, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 2'
Steklarski blues
Harry Rag, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 14'
(A)torzija
Stefan Arsenijević, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 13'
Okno
Petra Seliškar, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 4'
Perk
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 3'
Be
Marjan Manček, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 8'
21.00
Večer SFA
Predmestje
Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 91'
Marjan (Renato Jenček) pobegne s sedmine svoje žene, ki je naredila samomor, in tam pusti že odraslo hčer. Na stopnišču v bloku sreča nova soseda, Nebojšo (Tadej Toš) in Jasmino (Maja Lešnik). O novih sosedih z juga nemudoma poroča Frediju (Peter Musevski), Slavku (Jernej Šugman) in Lojzu (Silvo Božič), s katerimi se redno dobiva v bifeju na kegljišču. Prijatelji so vsakdanji možje, vsak po svoje globoko razočarani nad življenjem. Drama o skupini frustriranih šovinistov in nacionalistov, ki se spravijo nad mladi par z juga.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
3.6. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Rim, odprto mesto (Roma, città aperta)
Roberto Rossellini, Italija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Glej torek 13.5. ob 19.00.
21.00
Otok v Ljubljani/Kino-integral: Siegfried A. Fruhauf: Trije grižljaji
Blow-up
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2000, 35mm, 1.37, čb, 1'
Night Sweat
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 9'
Exterior Extended
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2013, 35mm, 1.85, čb, 9'
Eden najbolj izvirnih in prodornih avstrijskih eksperimentalnih filmarjev mlajše generacije, Siegfried A. Fruhauf, se bo z obširno retrospektivo svojih kinetičnih mojstrovin predstavil na letošnjem Kino Otoku. Kinotečni Kino-integral to pomembno gostovanje napoveduje s predjedjo, sestavljeno iz treh delikatesnih grižljajev, po katerih boste terjali (in na Otoku tudi dobili) več.
»V zgolj nekaj kratkih letih je Siegfried A. Fruhauf kot tornado zablestel na prizorišču sodobnega avstrijskega filma. Fruhauf ni zgolj štafetnik plodne tradicije gornjeavstrijskih avantgardnih filmarjev (Kubelka, EXPORT, Weibel, Brehm, če jih naštejem le nekaj), marveč mu je uspelo iznajti samosvoj pristop k »strukturalnemu« filmu, ki vedno znova preseneča.« Peter Tscherkassky
Filme bo predstavil avtor. Vstop prost.
4.6. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stroj, ki ubija hudobne (La macchina ammazzacattivi)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Glej četrtek 15.5. ob 18.00.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Paisà
Roberto Rossellini, Italija, 1946, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Glej sreda 14.5. ob 21.00.
5.6. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Strah (La paura)
Roberto Rossellini, Italija/ZRN, 1954, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Glej torek 20.5. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Kje je svoboda? (Dov'è la libertà...?)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Glej petek 16.5. ob 21.00.
6.6. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Indija (India: Matri Bhumi)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 90', svp
Glej četrtek 22.5. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 150', svp
Glej sreda 28.5. ob 21.15.
7.6. sobota
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Črna duša (Anima nera)
Roberto Rossellini, Italija, 1962, 35mm, 1.85, čb, 97', svp
Glej petek 30.5. ob 21.00.
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Naj živi Italija (Viva l'Italia)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, barvni, 138', svp
Glej četrtek 29.5. ob 18.30.
8.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.6. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Pop in politika
Twist Parade
Jean Herman, Francija, 1962, 35mm, čb, 6', bd
Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk
Karpo Godina, Jugoslavija, 1970, 35mm, barvni, 10', bd
Misija Izmeta Kozice
Petar Ljubojev, Jugoslavija, 1977, 35mm, barvni, 22', bp
Pot k sosedu (Weg zum Nachbarn)
Nedeljko Dragić, Jugoslavija, 1981, 35mm, barvni, 2', bd
Vse, kar imam rad (Foutaises)
Jean-Pierre Jeunet, Francija, 1989, 35mm, čb, 9', ap
Mažoretke v vesolju (Des Majorettes dans l'espace)
David Fourier, Francija, 1996, 35mm, barvni, 6', ap
Arhitektura pomiritve (The Architecture of Reassurance)
Mike Mills, ZDA, 1999, 35mm, barvni, 24', bp
Mednarodni festival kratkega filma v nemškem Oberhausnu letos praznuje šestdesetletnico nepretrganega delovanja. Od samih začetkov leta 1954 Oberhausen velja za eno ključnih mednarodnih shajališč in žarišč kratke filmske forme, za pionirsko mravljišče kar najbolj raznolikih estetik in geopolitik, ki je med drugim v svet poneslo prenekatero ime jugoslovanske kinematografije. Dolgoletni direktor arhiva Carsten Spicher je posebej za Kinoteko pripravil jagodni zgodovinski izbor petih programov kratkega filma (prvi bo v soboto, 7. junija, predvajan na Kino Otoku) iz bogate zbirke, ki šteje več kot 2.600 filmskih kopij kratkih mojstrovin z vsega sveta.
Program bo uvedel Carsten Spicher.
21.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Nadrealistična animacija
Črno-belo-rdeče (Shwarz-weiss-rot)
Helmut Herbst, Nemčija, 1964, 35mm, barvni, 6', bp
Angelske igre (Les jeux des anges)
Walerian Borowczyk, Francija, 1964, 35mm, barvni, 12', bd
Hobi (Hobby)
Daniel Szczechura, Poljska, 1968, 35mm, barvni, bd, 8'
Asparagus
Suzan Pitt, ZDA, 1978, 35mm, barvni, 18', bd
Tango
Zbigniew Rybczynski, Poljska, 1981, 35mm, barvni, 8', bd
Gumb (Knopka)
Robert Saakjanz, SZ, 1990, 35mm, barvni, 8', ap
Konec stalinizma na Češkem (The Death of Stalinism in Bohemia)
Jan Švankmajer, Češkoslovaška, 1990, 35mm, barvni, 10', bd
Program bo uvedel Carsten Spicher.
10.6. torek
19.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Obrobja ZDA
Miki Miška v Vietnamu (Mickey Mouse in Vietnam)
Lee Savage, ZDA, 1968, 16mm, čb, 1', bp
Oh dem Watermelons
Robert Nelson, ZDA, 1965, 16mm, barvni, 11', bp
Svet (World)
Jordan Belson, ZDA, 1971, 16mm, barvni, 7', bd
Low (R.E.M.)
James Herbert, ZDA, 1990, 16mm, barvni, 6', bp
Pisma od doma (Letters From Home)
Mike Hoolboom, Kanda, 1996, 16mm, barvni, 15', bp
Domače zgodbe (Homestories)
Matthias Müller, Nemčija, 1990, 16mm, čb/barvni, 6', bd
Auto Center Drive
Björn Melhus, Nemčija, 2003, 16mm, barvni, 28', bp
Program bo uvedel Carsten Spicher.
21.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Prosti radikali
Vrabci (Taranci)
Ernest Abdidžaparov, Kirgizija, 1995, 35mm, čb, 10', bd
To je Aljaska (This Is Alaska)
Gunilla Heilborn, Švedska, 2009, 35mm, barvni, 9', ap
Nori, nori, nori svet (The Mad Mad Mad World)
Noureddin Zarrinkelk, Iran, 1975, 35mm, čb, 4', bd
Invazija (Inwazja)
Stefan Schabeneck, Poljska, 1969, 35mm, barvni, 8', bd
Time Piece
Jim Henson, ZDA, 1966, 35mm, barvni, 9', bd
Actua Tilt
Jean Herman, Francija, 1960, 35mm, čb, 12', ap
Motodrom
Jörg Wagner, Nemčija, 2006, 35mm, čb, 9', bd
Pot k sosedu (Weg zum Nachbarn)
Zbigniew Rybczynski, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 3', bd
The Centrifuge Brain Project
Till Nowak, Nemčija, 2011, 35mm, barvni, 8', ap
Program bo uvedel Carsten Spicher.
11.6. sreda
19.00
Festival migrantskega filma – uvertura
Lornin molk (Le silence de Lorna)
Jean-Pierre & Luc Dardenne, Belgija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Zgodba o mladem dekletu albanskega rodu Lorni (Arta Dobroshu), ki želi živeti v Belgiji in s fantom odpreti bar s prigrizki. Da bi dobila belgijsko državljanstvo, se poroči z mladim odvisnikom od drog Claudyjem. Poroko omogoči lokalni mafijec Fabio, ki ženinu tudi plača za opravljeno storitev. Seveda pa mafijčeva »dobrodelnost« ni brez računa. S Claudyjem ima posebne načrte, Lorna pa bi se po »ločitvi« kot belgijska državljanka lahko poročila z ruskim mafijcem, ki si prav tako želi belgijsko državljanstvo in je zanj pripravljen plačati nemalo denarja. Zlata palma za najboljši scenarij v Cannesu.
21.00
Festival migrantskega filma – uvertura
Smrtne obljube (Eastern Promises)
David Cronenberg, Kanada/ZDA/VB, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Porodničarki ruskega porekla v Londonu Anni (Naomi Watts) pred očmi med porodom umre najstnica, ki za seboj pusti živega dojenčka in skrivnosten dnevnik. Anna želi najti sorodnike dojenčka, kar jo pripelje v drobovje krvoločne ruske mafije na Otoku. Njeno edino upanje je bivši zapornik in poklicni morilec Nikolaj (Viggo Mortensen), ki za ledeno fasado vendarle morda še ohranja plamenček človečnosti.
12.6. četrtek
19.00
Festival migrantskega filma – uvertura Mačeta (Machete)
Robert Rodrigez, Ethan Maniquis, ZDA, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Prigode Mačete (Danny Trejo), junaškega odpadnika mehiških korenin, ki se preganja po ameriški meji z Mehiko in v imenu vseh izkoriščanih in zatiranih migrantov neusmiljeno obračunava s skorumpiranim kapitalom in populistično politiko.
21.30
Festival migrantskega filma/Kino-integral
Spomini s potovanja v Litvo (Reminiscences of a Journey to Lithuania)
Jonas Mekas, ZDA, 1971-72, 16mm, 1.37, barvni, 82', bp
»Film je sestavljen iz treh delov. Prvi del vsebuje posnetke, ki sem jih posnel s svojo prvo filmsko kamero znamke Bolex v prvih letih, ki sem jih preživel v Ameriki, predvsem med letoma 1950 in 1953. Ti posnetki prikazujejo mene in mojega brata Adolfasa, kakšna sva bila v tistih letih, številni pa so tudi posnetki imigrantov v Brooklynu, kako prirejajo piknike, plešejo in pojejo po ulicah Willamsburga. Drugi del sem posnel avgusta leta 1971 v Litvi, skoraj v celoti v vasici Semeniškiai, kjer sem se rodil. Vidimo lahko staro hišo, mojo mati (rojeno leta 1887), vse brate, kako razposajeni slavijo ponovno snidenje. Vse to gledamo skozi spomine razseljene osebe, ki se je prvič po petindvajsetih letih vrnila domov. Tretji del se začne s kratkim postankom v Elmshornu, predmestju Hamburga, kjer sva bila z bratom med vojno eno leto zaprta v taborišču za prisilno delo. Takoj zatem se preselimo na Dunaj, kjer srečam nekatere izmed svojih najboljših prijateljev – Petra Kubelko, Hermanna Nitscha, Annette Michelson, Kena Jacobsa. Vidimo tudi kremsmünsterski samostan, Nitschev dvorec, Wittgensteinovo hišo itd. Film se konča s požarom na dunajski sadni tržnici avgusta leta 1971. Večina posnetkov je podložena z mojim pripovedovanjem in spomini na to in ono. Pretežno govorim o sebi kot migrantu, o svojem odnosu do doma, o spominu, kulturi, izkoreninjenosti, otroštvu. Slišimo tudi nekaj litvanskih pesmi, ki jih zapojejo bratje Mekas.« Jonas Mekas
Vstop prost.
13.6. petek
18.00
Festival migrantskega filma
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, tudi palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe, jezna srca utripajo v krčih domišljijskih pobegov. Vstop prost.
20.15
Festival migrantskega filma
Oče in sin na potovanju (Ojciec i syn w podróży) – očetova verzija
Marcel Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 75', ap
Marcel Łoziński in njegov sin iz prvega zakona, Paweł Łoziński, sta oba ugledna in proslavljena poljska ustvarjalca dokumentarnih filmov. Sin nekega dne očetu predlaga potovanje, iz katerega bi nato družno napravila film. Z avtom naj bi se iz Varšave odpeljala v Pariz, vse do parka, kjer je raztresen pepel Marcelove mame in Pawłove babice. Na poti pa se odkrito pogovorila o vsem, o čemer oče in sin še nikoli nista iskreno spregovorila med sabo. Potovanje res izpeljeta, vendar se stvari seveda zapletejo. Dialogi preraščajo v prepire, obtoževanja in užaljen molk. Nesoglasja se nadaljujejo pri montaži, ko oče in sin ugotovita, da se ne moreta podpisati pod isti film, zato iz istega gradiva vsak zmontira svojo verzijo potovanja, svojo verzijo videnja sebe in drugega. Izjemna analiza zmožnosti in nezmožnosti dokumentarnega pogleda, obenem tudi poglobljena študija identitete, splošne in osebne zgodovine, razmerja med objektom in subjektom. Vstop prost.
14.6. sobota
17.45
Festival migrantskega filma
Majubovo potovanje (Majubs Reise)
Eva Knopf, Nemčija, 2013, video, čb/barvni, 50', ap
Dokumentarni film nam s pomočjo arhivskih posnetkov nemške kinematografije predstavi neverjetno zgodbo. Potovanje samooklicanega vojaka drugega nemškega rajha, temnopoltega Majuba bin Adama Mohameda Husseina, se prične v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Iz rodnega Dar es Salaama se odpravi v nacistično Nemčijo, kjer išče priznanje za svoje služenje nemškemu cesarju v prvi svetovni vojni. Uradnega priznanja ne dobi, vseeno pa se, navdušen nad Nemčijo, odloči ostati. Zaposli se kot statist in stranski igralec v mnogih filmskih uspešnicah tistega časa, hkrati pa sodeluje v neokolonialističnem gibanju in se trudi povezati nemški režim s svojo domovino. Majubovo življenje se konča leta 1944 v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen, kamor ga zaprejo zaradi kršenja »rasnega kodeksa«, ker se zaplete v ljubezensko razmerje z mlado Nemko. Neverjetna biografija Afričana Majuba na ozadju nemškega filma in kolonialne zgodovine. Vstop prost.
19.30
Festival migrantskega filma
Deportirani (Deportado)
Nathalie Mansoux, Portugalska, 2012, video, barvni, 67', ap
Zgodba o skupini portugalskih migrantov, moških srednjih let, ki so med mladostjo v ZDA storili različne kriminalne prekrške in jih zaradi tega na podlagi retrogradnega zakona izženejo. Pred tem jih je večina vse življenje živela v ZDA, imeli so se za Američane in sploh niso vedeli, da nimajo ameriškega državljanstva. Nepričakovana deportacija jih odvrže v njihovo rojstno domovino, na prvi pogled rajsko otočje Azori sredi atlantskega oceana. Odrezani od družin, ki so ostale v ZDA, se trudoma spominjajo utrinkov iz otroštva in materinščine, ki so jo že davno pozabili. Modro nebo nad njimi se počasi spreminja v tesnobno kletko, razmere pa še poslabša nastanitev v internacijskem centru, ki se izkaže za svojevrsten let nad kukavičjim gnezdom.
Vstop prost.
21.30
Festival migrantskega filma
Oče in sin (Ojciec i syn) – sinova verzija
Pawel Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 54', ap
Glej petek 13.6. ob 20.15. Vstop prost.
15.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: 90-letnica Marjana Cilarja in 150-letnica dr. Karola Grossmanna
Napori pri reševanju filmskih zapisov dr. Karola Grossmanna
Marko Mitja Feguš, Slovenija, 1968-2014, 40'
Adi na Koreji
Marjan Cilar, Slovenija, 1951, čb, 9'
21.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Srce je kos mesa
Jan Cvitkovič, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 15'
Zadnja želja
Petar Pašić, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 10'
Otrok v času (Child in Time)
Maja Weiss, Slovenija, 2004, 35mm, barvni, 16'
Made in Slovenia
Miran Zupanič, Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 20'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
17.6. torek
19.30
Festival 35-mm filma – uvertura
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
Bržčas eden najbolj vplivnih in najpogosteje predvajanih avantgardnih filmov vseh časov, kristal ustvarjalne kariere Petra Kubelke, brezhiben pretok njegovih teorij o filmskem mediju v prakso, tudi film, ki ga je kako drugače kot na velikem platnu preprosto nemogoče izkusiti. Sedemminutni dogodek, sestavljen izključno iz teme (črnih sličic filmskega traku), svetlobe (prosojnega celuloida), tišine in zvoka (belega šuma), ki v najrazličnejših (skrbno skonstruiranih) kombinacijah in permutacijah povzročijo, da filmska dvorana, filmsko platno, očesna mrežnica in ušesni bobnič hipoma mutirajo v eno samo, celovito biomehansko entiteto. Tudi vrhunec t. i. flicker filma, ki gradi na tako hitrem menjavanju sličic, da jim oko v celoti ne more slediti in posledično možganom riše po svoje.
»Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek « P. Adams Sitney
Vstop prost.
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Konec Zemlje (Finis Terrae)
Jean Epstein, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, 80', nemi, svp
otoki
otoki kjer ne bomo nikdar pristali
otoki, kjer se ne bomo nikdar izkrcali
otoki prekriti z rastlinjem
otoki prihuljeni kot jaguarji
otoki nemi
otoki negibni
otoki brez imena in nepozabni
čevlje vržem čez krov kajti silno rad bi do vas
Blaise Cendrars, Otoki (prevedel Aleš Berger)
Jean Epstein (1897-1953) je bil poet, režiser, filozof. Njegova umetniška zapuščina še danes vzbuja veliko navdušenja in zanimanja po vsem svetu. Režiser »diamantnega obraza«, kot ga je poimenoval njegov sodobnik Abel Gance, je v filmskem svetu kar nekaj časa veljal za relativno neznanko. Eden izmed razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da se je v svojem razgibanem opusu loteval zelo različnih zvrsti in področij filmskega ustvarjanja. Njegovo delo lahko v grobem razdelimo na štiri ključna obdobja. V kratkem časovnem okviru desetih let se je kot avtor lotil avantgardnega filma (Ogledalo s trojnim obličjem, Propad hiše Usher), bolj osebnih, esejističnih filmov (Lepotica iz Neversa, Zvesto srce), snemanja velikih uspešnic za studio Albatros films (Dvojna ljubezen) in dokumentarne fikcije o pomorstvu (Konec Zemlje Morje krokarjev, Zlato morja). Tako je, v iskanju vedno novih oblik in izrazov, s katerimi bi izzval svoje literarno in kinematografsko delo, leta 1928 opustil estetiko zgodnjih del in se premaknil k snemanju poetičnih dokumentarnih filmov, ki so imeli tudi močno socialno noto. Med letoma 1928 in 1948 je v Bretaniji posnel serijo devetih surovih, asketskih in hkrati zelo magičnih filmov, v katerih so igrali lokalni prebivalci. Naturščiki so v teh filmih govorili različne bretonske jezike, ki so bili do takrat še popolnoma neznani. Ironično (ali pa tudi ne), če pomislimo, da se je Epstein ravno v času, ko je prišel zvočni film odločil, da bo posnel kopico filmov v jeziku, ki ga nihče ne razume. Ali danes kdo ve, v kakšnem jeziku je govoril Nanook s severa? Filme Jeana Epsteina je nedavno restavrirala Francoska kinoteka.
Glasbena spremljava v živo: Maud Nelissen (klavir).
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
22.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zibelke (Les Berceaux)
Jean Epstein, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 6', svp
Morska pesem (Chanson d'Ar-mor)
Jean Epstein, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 43', svp
Dve filmski poemi o morju in ljubezni.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.6. sreda
17.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zlato morja (L'Or des mers)
Jean Epstein, Francija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Morje naplavi škatlo s skrivnostno vsebino. Najde jo reven in od vseh preziran ribič. Posneto na bretonskem otoku Hoëdic. Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Krotilec viharjev (Le Tempestaire)
Jean Epstein, Francija, 1947, 35mm, 1.37, čb, 22', svp
Mlad ribič se izgubi na razburkanem morju. Njegova zaskrbljena zaročenka se zateče h Krotilcu viharjev.
Morje krokarjev (Mor'vran, la mer des corbeaux)
Jean Epstein, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 25', svp
Vsakdan ribičev bretonskega otoka Sein in njihovega boja z oceanom.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Siegfried Kracauer
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20. letih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, ter bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, veliko let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
Ljudje med tednom in v nedeljo: Evropa v dveh stadijih krize kapitalizma – 1929 vs. 2008
Projekciji filma sledi okrogla miza, na kateri se bo Nil Baskar z dr. Gorazdom Kovačičem, dr. Rastkom Močnikom in dr. Tanjo Rener pogovarjal o podobnostih in razlikah med krizo, ki je izbruhnila leta 1929, in krizo, v kateri živimo zadnjih šest let. Izhodišče razprave bosta film Ljudje v nedeljo in prav tako v letih 1929–1930 v Berlinu nastala sociološka študija Uslužbenci: poročilo iz najnovejše Nemčije Siegfrieda Kracauerja (1889–1966), v Sloveniji malo znanega publicista, pisatelja, filmskega teoretika, utemeljitelja filmske sociologije (in še bi lahko naštevali), ki skupaj z Adornom, Benjaminom, Blochom in Horkheimerjem sodi med najpomembnejše in najproduktivnejše nemške kritične intelektualce svojega časa. Študija, v kateri Kracauer kritično in z obilo ironije predstavi malomeščanske uslužbence weimarske republike, katerih vsakdanje življenje kaže osupljivo podobnost z neoliberalistično družbeno realnostjo, je nedavno v prevodu Anje Naglič izšla pri Založbi /*cf.
Dogodek organiziramo v sodelovanju z Založbo /*cf.
19.6. četrtek
17.00
Festival 35-mm filma/Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani
Barry Lyndon
Stanley Kubrick, ZDA/VB, 1975, 35mm, 1.66, barvni, 184', svp
Filmska različica romana W. M. Thackerayja o irskem pustolovcu iz 18. stoletja, ki se vzpenja po družbeni lestvici. Kubrick je v Lyndonu največ truda vložil v pripovedovanje s podobami, v vizualno plat filma, v fotografijo. Na film je močno vplivalo angleško in nemško slikarstvo 18. stoletja. Veliko prizorov je oblikovanih po načinu slikanja, ki je bilo prisotno v tistem času. Kamera sledi takratnemu razumevanju pokrajine, figuralike in perspektive.
»Barry Lyndon je pomenil velik filmski izziv; na Kubricka kostumske drame v večini niso naredile vtisa, motila ga je predvsem napačna osvetlitev interierjev, uporaba močnih reflektorjev in posledično »ploska« fotografija, ki je uničila toplo, spremenljivo svetlobo sveč. Menil je, da je treba čas 18. stoletja ujeti izključno s pomočjo naravne svetlobe, saj je šlo za obdobje brez elektrike. Za protagoniste Barryja Lyndona sta bila vir svetlobe sonce in sveča. In temu imperativu se je nameraval podrediti tudi sam.« - Simon Popek
Projekcijo bo uvedel Koen Van Daele. Projekcija v okviru Leta kina najavlja jesensko retrospektivo Filmov, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani.
20.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives
Odrgnjeni komolci (Chafed Elbows)
Robert Downey, ZDA, 1966, 35mm, čb/barvni, 57', bp
Nobenih opravičil več (No More Excuses)
Robert Downey, ZDA, 1968, 35mm (posneto na 16mm), čb, 44', bp
Newyorški Anthology Film Archives se predstavlja z dvema programoma iz svoje bogate zbirke, ki opozarjata predvsem na aktivno vlogo te inštitucije pri ohranjanju ameriškega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma. Prvi program prinaša dva navdihujoča filma v režiji unikatnega Roberta Downeyja starejšega, kraljevskega klovna underground filmskega gibanja šestdesetih. V osrčju živahne kontrakulturne scene, na kateri so filmarji in umetniki z vseh vetrov odločno zavračali preživele konvencije, izumljali nove oblike in razstreljevali ustaljene koncepcije dobrega okusa, je Downey jurišal naravnost na fronto narativne komedije. Navzlic nezaslišani nespoštljivosti, formalni razigranosti in povsem nelogični zgodbi se je njegov prvenec Odrgnjeni komolci izkazal za nepričakovan tržni uspeh in tako postal eden prvih underground filmov, ki so pritegnili pozornost širšega občinstva. Odrgnjenim komolcem je sledila sorodno odtrgana komedija Nobenih opravičil več, ki pet kratkih zgodb preplete v eno samo hrupno zmešnjavo (vključujoč zgodbo o jenkiju iz časa državljanske vojne, ki se osupel prebudi v New York šestdesetih in ga odigra sam Downey). Oba filma, komična zaklada iz zlate dobe ameriškega undergrounda, je restavriral Anthology Film Archives. Finančna podpora: Film Foundation. Posebna zahvala: Simon Lund (Cineric, Inc.), Fran Bowen (Trackwise)
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
22.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives/<35mm
The Climate of New York
Rudy Burckhardt, 1948, 16mm, čb/barvni, 21'
Pri ohranitvi filma je pomagal program Avant-Garde Masters, ki ga financira Film Foundation in izvaja National Film Preservation Foundation.
In the Street
Helen Levitt, ZDA, 1952, 16mm, čb, 12', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives.
The Wonder Ring
Stan Brakhage, 1955, 16mm, 4'
Gnir Rednow
Joseph Cornell, 1955, 16mm, 5'
Bridges-Go-Round
Shirley Clarke, ZDA, 1958, 16mm, 7'
Film je ohranil Anthology Film Archives.
Ismism
Manuel Delanda, ZDA, 1979, 16mm (posneto na super8mm), 8', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts, National Film Preservation Foundation.
Goodbye 42nd Street
Richard Kern, ZDA, 1983, 16mm (posneto na super8mm), 4', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts.
El Atlantis
Frank Kuenstler, 1973, 16mm, 21'
Film je ohranil Anthology Film Archives. Posebna zahvala: Tom Gunning (University of Chicago).
Drugi program sestavlja osem avantgardnih portretov New Yorka. Navzlic identičnemu predmetu obravnave gre za nadvse raznoliko združbo filmov, ki se v času razteza od poznih štiridesetih do zgodnjih osemdesetih (gre za obdobje, v katerem je mesto tako fizično kot kulturno povsem zamenjalo svojo fasado), oblikovno pa zaobjemajo praktično vse: od lirično dokumentarnega sloga Rudyja Burckhardta in Helen Levitt, nepreseženega občutka za kompozicijo Stana Brakhagea, presunljivih eksperimentiranj Josepha Cornella in Shirley Clarke, do punkovske agresivnosti Manuela Delande in Richarda Kerna. Tako ta vsestranski nabor poem v čast raznolikemu mestu predstavlja tudi osupljiv razpon pristopov avantgardnega filma.
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
20.6. petek
17.30
Festival 35-mm filma
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14', ap
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se ustvarjalci filma iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčujejo ali ga preprosto slavijo.
Karpopotnik
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
Leta 1971 je 28-letni K. G. s kamero popotoval po Vojvodini in posnel nenavaden "film ceste" Imam jednu kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje. Premierna projekcija nove, prve 35mm kopije. »To je to.« M. I.
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Österreichisches Filmmuseum
Hernals
Hans Scheugl, Avstrija, 1967, 35mm (posneto na 16mm), barvni, 11'
Dekonstrukcija in ponovna konstrukcija (poletnega) časa in (javnega) prostora naslovnega delavskega predmestja Dunaja, v kateri se premešajo utrinki vsakdana in drobna, igriva bitka spolov. Spopadeta se VALIE EXPORT (v rumeni obleki, vredni Godardovega Prezira) in Peter Weibel (z modrim NIVEA balonom kot ponosno aluzijo na njegovo pionirsko delovanje v sferi razširjenega filma). Filmar, fotograf in kulturni zgodovinar Scheugl je bil njun najbolj aktiven sodelavec v kratkotrajni, pa zato vplivni Kooperativi avstrijskih filmarjev. Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) je v letih 2013-14 na podlagi izvirnega barvnega obračilnega 16mm traku film digitalno restavriral in napravil nov 35mm internegativ in 35mm kopijo za predvajanje.
Batang West Side
Lav Diaz, Filipini, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 302', avp
»Batang West Side se začne kot klasična kriminalka: s truplom mladega filipinskega imigranta, ki ga pozno ponoči najdejo na pločniku zapuščene ulice, in detektivom, ki se skrbno loti preiskovanja primera. Umor brez prič se izkaže za kompleksen rašomonski labirint in preiskava se, z vsako novo pričo, vedno bolj oddaljuje od samega primera in hkrati od obrazcev žanra kriminalne drame. Film tako mutira v kompleksno psihološko in sociološko dramo, v kateri Diaz skozi razkrivanje umazanih skrivnosti secira filipinsko diasporo v Jersey Cityju ter kader za kadrom podira mit ameriških Filipincev kot zglednih in delavnih državljanov. Epska struktura, monumentalen dizajn in glasba v filmu so preprosto veličastni. Skoraj nemogoče je verjeti, da je ta čudovita mojstrovina nastala v časovnem obdobju dveh mesecev, za manj kot 200.000 dolarjev.« Ronnie Scheib, Variety
»Obstajajo kinematografi, ki bodo ta film sprejeli odprtih rok. In obstajajo ljudje, ki bodo gledali dolge filme. Verjamem v to, da ima skupina ljudi moč, da preseže standarde, ki so običajni za razumevanje umetnosti. Filmom velikih proporcev in lepote je potrebno le omogočiti, da najdejo svoje mesto, kjer so lahko videni. Na ta način bomo izobrazili občinstvo, ki bo imelo zadosti filozofskega znanja, da bo lahko cenilo filmsko umetnost. Ljudje bodo uživali ob gledanju filma Batang West Side. Kinematografi bodo svoj program odprli s tem filmom.« Lav Diaz
V letih 2012-13 je Avstrijski filmski muzej v sodelovanju z dunajskim laboratorijem Synchro Film & Video iz izvirnih 35mm negativov napravil novo, barvno korigirano 35mm kopijo filma Batang West Side in tako ohranil ta film. Pri izdelavi nove kopije, ki je posvečena spominu na Alexisa Tioseca (1981-2009) in Niko Bohinc (1979-2009), je tesno sodeloval tudi Lav Diaz.
Projekcijo bo uvedel Alexander Horwath (Avstrijski filmski muzej).
21.6. sobota
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Fuori Orario
Sajat Nova – Vulnerant omnes, ultima necat – svetovna kinematografska premiera!
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 290', nemi
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajatjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film. Vendar to ni vse, kar bomo gledali v Kinoteki. Prvič na velikem platnu bo na novi 35mm filmski kopiji v celoti predvajanih vseh (in samo) pet ur surovega, nemega filmskega materiala (v katerem se ne ponovi niti en kader), iz katerega je Paradžanov izklesal svojo mojstrovino in ki se kaže kot čudovit, enkraten zametek neke mogočne poezije, mogoče še brez ritma in rime, za katera pa bo poskrbela glasbena spremljava v živo.
»Poleg filmskih govoric, ki sta jih predlagala Griffith in Eisenstein, ni film iznašel nič revolucionarno novega, vse dokler se ni pojavil Paradžanov s filmom Sajat Nova.« Mihail Vartanov
»Dragi gledalec, v tem filmu ne išči biografije velikega armenskega poeta. Medij filma smo uporabili zgolj za rekonstrukcijo njegovih pesmi v podobah.« Sergej Paradžanov
Projekcijo bosta uvedla Donatello Fumarolla in Enrico Ghezzi (Fuori Orario). Za nepretrgano maratonsko glasbeno spremljavo v živo bo poskrbel kinotečni hišni harfist Eduardo Raon.
22.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.6. ponedeljek
19.00
Kino-integral: Omnibus
S projekcijami in pogovorom bomo predstavili omnibus kot posebno obliko filmske in video umetnosti, pri kateri na določeno temo ali zgodbo sodeluje več avtorjev oz. režiserjev. To obliko filmskega in video izražanja bomo predstavili s tremi primeri oz. žanri: video art, igrani film in glasbeni video. Pri pogovoru sodelujejo: Nataša Prosenc Stearns, Jasna Hribernik, Aldo Ivančić, Varja Močnik. Pogovor vodita: Barbara Borčić, Jurij Meden.
Omnibus št. 1: video art
Smrt Sokrata/Sojenje Sokratu (Death of Socrates/The Trial of Socrates)
N. Prosenc Stearns, M. Basso, J. Beckhardt, J. Berry, N. Buchanan, J. Church, S. Elam, S. Gill, T. Grace, J. Hribernik, A. D. Irvine, N. Kiang, R. Kobayashi, K. Kuhne, Z. Lenardič, A. Libri, P. Marescotti, D. O'Brien, W. Romeo, M. Romero, Y. Stanchev, W. Stiner, W. Zane
Gre za omnibus 23 filmskih režiserjev in videastov iz različnih kulturnih okolij, med njimi sta tudi Jasna Hribernik in Zmago Lenardić, kot sodelavec pa tudi Miha Vipotnik iz Slovenije. Pobudnica in glavna režiserka je Nataša Prosenc Stearns. Vse različno dolge prispevke, ki so bili posneti v desetih državah in sedmih jezikih, povezuje tema Sokratove sodbe in smrti. Hkrati je to prva obsodba svobode govora. Sokrat kot lik se spreminja iz ženske v moškega, iz starca v mladenko in iz človeka v žival.
Omnibus št. 2: glasbeni video
Bast: Burn Out
Z. Alajbegović, N. Korda, M. Simić, S. Brljević, E. Kugler, J. Janša, V. Jemeršič, I. Štromajer, H. Rag, M. Gržinić in A. Šmid, K. Saksida
Omnibus enajstih dvajset sekundnih video spotov na isti zvok kolektiva Bast. Za ta omnibus, ki je nastal na pobudo Alda Ivančića in Janeza Janše, je značilna vizualizacija na isti glasbeni komad in nestandardizirana raba multimedije bolj ali manj znanih enajstih videastov. Izšel je kot drugi glasbeni album kolektiva BAST s priloženimi video spoti.
Omnibus št. 3: igrani film
Desperado Tonic
B. Petkovič, V. Močnik, H. A.W. Slak, Z. Živulović, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob svojem času tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje povsem spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
Dogodek smo pripravili v sodelovanju s SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA, spletni in fizični arhiv video in novomedijske umetnosti.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
S festivalom Kino Otok si Kinoteka letos deli še en program. Pred odhodom v Izolo, kjer so mu posvetili obširnejšo retrospektivo, se bo v torek, 3. junija, v Kinoteki ustavil Siegfried A. Fruhauf, vzhajajoča zvezda evropskega avantgardnega filma, in nam za pokušino zavrtel tri svoje eksplozivne filme. Več informacij: http://www.kinoteka.si/si/463/172/Kino_integral_Siegfried_A_Fruhauf.aspx
Naposled ta teden v četrtek ne zamudite Večera Društva slovenskih režiserjev, v sklopu katerega bo predvajan celovečerni dokumentarni film V deželi medvedov (2012) Nike Autor, projekciji pa bo sledil pogovor z avtorico.
Več informacij: http://www.kinoteka.si/si/463/170/Vecer_DSR_V_dezeli_medvedov.aspx
1.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Svobodna si. Odloči se.
Miha Mazzini, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 12'
Director's Cut
Boris Petković, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 2'
Steklarski blues
Harry Rag, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 14'
(A)torzija
Stefan Arsenijević, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 13'
Okno
Petra Seliškar, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 4'
Perk
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 3'
Be
Marjan Manček, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 8'
21.00
Večer SFA
Predmestje
Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 91'
Marjan (Renato Jenček) pobegne s sedmine svoje žene, ki je naredila samomor, in tam pusti že odraslo hčer. Na stopnišču v bloku sreča nova soseda, Nebojšo (Tadej Toš) in Jasmino (Maja Lešnik). O novih sosedih z juga nemudoma poroča Frediju (Peter Musevski), Slavku (Jernej Šugman) in Lojzu (Silvo Božič), s katerimi se redno dobiva v bifeju na kegljišču. Prijatelji so vsakdanji možje, vsak po svoje globoko razočarani nad življenjem. Drama o skupini frustriranih šovinistov in nacionalistov, ki se spravijo nad mladi par z juga.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
3.6. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Rim, odprto mesto (Roma, città aperta)
Roberto Rossellini, Italija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Glej torek 13.5. ob 19.00.
21.00
Otok v Ljubljani/Kino-integral: Siegfried A. Fruhauf: Trije grižljaji
Blow-up
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2000, 35mm, 1.37, čb, 1'
Night Sweat
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 9'
Exterior Extended
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2013, 35mm, 1.85, čb, 9'
Eden najbolj izvirnih in prodornih avstrijskih eksperimentalnih filmarjev mlajše generacije, Siegfried A. Fruhauf, se bo z obširno retrospektivo svojih kinetičnih mojstrovin predstavil na letošnjem Kino Otoku. Kinotečni Kino-integral to pomembno gostovanje napoveduje s predjedjo, sestavljeno iz treh delikatesnih grižljajev, po katerih boste terjali (in na Otoku tudi dobili) več.
»V zgolj nekaj kratkih letih je Siegfried A. Fruhauf kot tornado zablestel na prizorišču sodobnega avstrijskega filma. Fruhauf ni zgolj štafetnik plodne tradicije gornjeavstrijskih avantgardnih filmarjev (Kubelka, EXPORT, Weibel, Brehm, če jih naštejem le nekaj), marveč mu je uspelo iznajti samosvoj pristop k »strukturalnemu« filmu, ki vedno znova preseneča.« Peter Tscherkassky
Filme bo predstavil avtor. Vstop prost.
4.6. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stroj, ki ubija hudobne (La macchina ammazzacattivi)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Glej četrtek 15.5. ob 18.00.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Paisà
Roberto Rossellini, Italija, 1946, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Glej sreda 14.5. ob 21.00.
5.6. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Strah (La paura)
Roberto Rossellini, Italija/ZRN, 1954, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Glej torek 20.5. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Kje je svoboda? (Dov'è la libertà...?)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Glej petek 16.5. ob 21.00.
6.6. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Indija (India: Matri Bhumi)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 90', svp
Glej četrtek 22.5. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 150', svp
Glej sreda 28.5. ob 21.15.
7.6. sobota
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Črna duša (Anima nera)
Roberto Rossellini, Italija, 1962, 35mm, 1.85, čb, 97', svp
Glej petek 30.5. ob 21.00.
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Naj živi Italija (Viva l'Italia)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, barvni, 138', svp
Glej četrtek 29.5. ob 18.30.
8.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.6. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Pop in politika
Twist Parade
Jean Herman, Francija, 1962, 35mm, čb, 6', bd
Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk
Karpo Godina, Jugoslavija, 1970, 35mm, barvni, 10', bd
Misija Izmeta Kozice
Petar Ljubojev, Jugoslavija, 1977, 35mm, barvni, 22', bp
Pot k sosedu (Weg zum Nachbarn)
Nedeljko Dragić, Jugoslavija, 1981, 35mm, barvni, 2', bd
Vse, kar imam rad (Foutaises)
Jean-Pierre Jeunet, Francija, 1989, 35mm, čb, 9', ap
Mažoretke v vesolju (Des Majorettes dans l'espace)
David Fourier, Francija, 1996, 35mm, barvni, 6', ap
Arhitektura pomiritve (The Architecture of Reassurance)
Mike Mills, ZDA, 1999, 35mm, barvni, 24', bp
Mednarodni festival kratkega filma v nemškem Oberhausnu letos praznuje šestdesetletnico nepretrganega delovanja. Od samih začetkov leta 1954 Oberhausen velja za eno ključnih mednarodnih shajališč in žarišč kratke filmske forme, za pionirsko mravljišče kar najbolj raznolikih estetik in geopolitik, ki je med drugim v svet poneslo prenekatero ime jugoslovanske kinematografije. Dolgoletni direktor arhiva Carsten Spicher je posebej za Kinoteko pripravil jagodni zgodovinski izbor petih programov kratkega filma (prvi bo v soboto, 7. junija, predvajan na Kino Otoku) iz bogate zbirke, ki šteje več kot 2.600 filmskih kopij kratkih mojstrovin z vsega sveta.
Program bo uvedel Carsten Spicher.
21.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Nadrealistična animacija
Črno-belo-rdeče (Shwarz-weiss-rot)
Helmut Herbst, Nemčija, 1964, 35mm, barvni, 6', bp
Angelske igre (Les jeux des anges)
Walerian Borowczyk, Francija, 1964, 35mm, barvni, 12', bd
Hobi (Hobby)
Daniel Szczechura, Poljska, 1968, 35mm, barvni, bd, 8'
Asparagus
Suzan Pitt, ZDA, 1978, 35mm, barvni, 18', bd
Tango
Zbigniew Rybczynski, Poljska, 1981, 35mm, barvni, 8', bd
Gumb (Knopka)
Robert Saakjanz, SZ, 1990, 35mm, barvni, 8', ap
Konec stalinizma na Češkem (The Death of Stalinism in Bohemia)
Jan Švankmajer, Češkoslovaška, 1990, 35mm, barvni, 10', bd
Program bo uvedel Carsten Spicher.
10.6. torek
19.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Obrobja ZDA
Miki Miška v Vietnamu (Mickey Mouse in Vietnam)
Lee Savage, ZDA, 1968, 16mm, čb, 1', bp
Oh dem Watermelons
Robert Nelson, ZDA, 1965, 16mm, barvni, 11', bp
Svet (World)
Jordan Belson, ZDA, 1971, 16mm, barvni, 7', bd
Low (R.E.M.)
James Herbert, ZDA, 1990, 16mm, barvni, 6', bp
Pisma od doma (Letters From Home)
Mike Hoolboom, Kanda, 1996, 16mm, barvni, 15', bp
Domače zgodbe (Homestories)
Matthias Müller, Nemčija, 1990, 16mm, čb/barvni, 6', bd
Auto Center Drive
Björn Melhus, Nemčija, 2003, 16mm, barvni, 28', bp
Program bo uvedel Carsten Spicher.
21.00
Retrospektiva: Oberhausen 60: Prosti radikali
Vrabci (Taranci)
Ernest Abdidžaparov, Kirgizija, 1995, 35mm, čb, 10', bd
To je Aljaska (This Is Alaska)
Gunilla Heilborn, Švedska, 2009, 35mm, barvni, 9', ap
Nori, nori, nori svet (The Mad Mad Mad World)
Noureddin Zarrinkelk, Iran, 1975, 35mm, čb, 4', bd
Invazija (Inwazja)
Stefan Schabeneck, Poljska, 1969, 35mm, barvni, 8', bd
Time Piece
Jim Henson, ZDA, 1966, 35mm, barvni, 9', bd
Actua Tilt
Jean Herman, Francija, 1960, 35mm, čb, 12', ap
Motodrom
Jörg Wagner, Nemčija, 2006, 35mm, čb, 9', bd
Pot k sosedu (Weg zum Nachbarn)
Zbigniew Rybczynski, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 3', bd
The Centrifuge Brain Project
Till Nowak, Nemčija, 2011, 35mm, barvni, 8', ap
Program bo uvedel Carsten Spicher.
11.6. sreda
19.00
Festival migrantskega filma – uvertura
Lornin molk (Le silence de Lorna)
Jean-Pierre & Luc Dardenne, Belgija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Zgodba o mladem dekletu albanskega rodu Lorni (Arta Dobroshu), ki želi živeti v Belgiji in s fantom odpreti bar s prigrizki. Da bi dobila belgijsko državljanstvo, se poroči z mladim odvisnikom od drog Claudyjem. Poroko omogoči lokalni mafijec Fabio, ki ženinu tudi plača za opravljeno storitev. Seveda pa mafijčeva »dobrodelnost« ni brez računa. S Claudyjem ima posebne načrte, Lorna pa bi se po »ločitvi« kot belgijska državljanka lahko poročila z ruskim mafijcem, ki si prav tako želi belgijsko državljanstvo in je zanj pripravljen plačati nemalo denarja. Zlata palma za najboljši scenarij v Cannesu.
21.00
Festival migrantskega filma – uvertura
Smrtne obljube (Eastern Promises)
David Cronenberg, Kanada/ZDA/VB, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Porodničarki ruskega porekla v Londonu Anni (Naomi Watts) pred očmi med porodom umre najstnica, ki za seboj pusti živega dojenčka in skrivnosten dnevnik. Anna želi najti sorodnike dojenčka, kar jo pripelje v drobovje krvoločne ruske mafije na Otoku. Njeno edino upanje je bivši zapornik in poklicni morilec Nikolaj (Viggo Mortensen), ki za ledeno fasado vendarle morda še ohranja plamenček človečnosti.
12.6. četrtek
19.00
Festival migrantskega filma – uvertura Mačeta (Machete)
Robert Rodrigez, Ethan Maniquis, ZDA, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Prigode Mačete (Danny Trejo), junaškega odpadnika mehiških korenin, ki se preganja po ameriški meji z Mehiko in v imenu vseh izkoriščanih in zatiranih migrantov neusmiljeno obračunava s skorumpiranim kapitalom in populistično politiko.
21.30
Festival migrantskega filma/Kino-integral
Spomini s potovanja v Litvo (Reminiscences of a Journey to Lithuania)
Jonas Mekas, ZDA, 1971-72, 16mm, 1.37, barvni, 82', bp
»Film je sestavljen iz treh delov. Prvi del vsebuje posnetke, ki sem jih posnel s svojo prvo filmsko kamero znamke Bolex v prvih letih, ki sem jih preživel v Ameriki, predvsem med letoma 1950 in 1953. Ti posnetki prikazujejo mene in mojega brata Adolfasa, kakšna sva bila v tistih letih, številni pa so tudi posnetki imigrantov v Brooklynu, kako prirejajo piknike, plešejo in pojejo po ulicah Willamsburga. Drugi del sem posnel avgusta leta 1971 v Litvi, skoraj v celoti v vasici Semeniškiai, kjer sem se rodil. Vidimo lahko staro hišo, mojo mati (rojeno leta 1887), vse brate, kako razposajeni slavijo ponovno snidenje. Vse to gledamo skozi spomine razseljene osebe, ki se je prvič po petindvajsetih letih vrnila domov. Tretji del se začne s kratkim postankom v Elmshornu, predmestju Hamburga, kjer sva bila z bratom med vojno eno leto zaprta v taborišču za prisilno delo. Takoj zatem se preselimo na Dunaj, kjer srečam nekatere izmed svojih najboljših prijateljev – Petra Kubelko, Hermanna Nitscha, Annette Michelson, Kena Jacobsa. Vidimo tudi kremsmünsterski samostan, Nitschev dvorec, Wittgensteinovo hišo itd. Film se konča s požarom na dunajski sadni tržnici avgusta leta 1971. Večina posnetkov je podložena z mojim pripovedovanjem in spomini na to in ono. Pretežno govorim o sebi kot migrantu, o svojem odnosu do doma, o spominu, kulturi, izkoreninjenosti, otroštvu. Slišimo tudi nekaj litvanskih pesmi, ki jih zapojejo bratje Mekas.« Jonas Mekas
Vstop prost.
13.6. petek
18.00
Festival migrantskega filma
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, tudi palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe, jezna srca utripajo v krčih domišljijskih pobegov. Vstop prost.
20.15
Festival migrantskega filma
Oče in sin na potovanju (Ojciec i syn w podróży) – očetova verzija
Marcel Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 75', ap
Marcel Łoziński in njegov sin iz prvega zakona, Paweł Łoziński, sta oba ugledna in proslavljena poljska ustvarjalca dokumentarnih filmov. Sin nekega dne očetu predlaga potovanje, iz katerega bi nato družno napravila film. Z avtom naj bi se iz Varšave odpeljala v Pariz, vse do parka, kjer je raztresen pepel Marcelove mame in Pawłove babice. Na poti pa se odkrito pogovorila o vsem, o čemer oče in sin še nikoli nista iskreno spregovorila med sabo. Potovanje res izpeljeta, vendar se stvari seveda zapletejo. Dialogi preraščajo v prepire, obtoževanja in užaljen molk. Nesoglasja se nadaljujejo pri montaži, ko oče in sin ugotovita, da se ne moreta podpisati pod isti film, zato iz istega gradiva vsak zmontira svojo verzijo potovanja, svojo verzijo videnja sebe in drugega. Izjemna analiza zmožnosti in nezmožnosti dokumentarnega pogleda, obenem tudi poglobljena študija identitete, splošne in osebne zgodovine, razmerja med objektom in subjektom. Vstop prost.
14.6. sobota
17.45
Festival migrantskega filma
Majubovo potovanje (Majubs Reise)
Eva Knopf, Nemčija, 2013, video, čb/barvni, 50', ap
Dokumentarni film nam s pomočjo arhivskih posnetkov nemške kinematografije predstavi neverjetno zgodbo. Potovanje samooklicanega vojaka drugega nemškega rajha, temnopoltega Majuba bin Adama Mohameda Husseina, se prične v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Iz rodnega Dar es Salaama se odpravi v nacistično Nemčijo, kjer išče priznanje za svoje služenje nemškemu cesarju v prvi svetovni vojni. Uradnega priznanja ne dobi, vseeno pa se, navdušen nad Nemčijo, odloči ostati. Zaposli se kot statist in stranski igralec v mnogih filmskih uspešnicah tistega časa, hkrati pa sodeluje v neokolonialističnem gibanju in se trudi povezati nemški režim s svojo domovino. Majubovo življenje se konča leta 1944 v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen, kamor ga zaprejo zaradi kršenja »rasnega kodeksa«, ker se zaplete v ljubezensko razmerje z mlado Nemko. Neverjetna biografija Afričana Majuba na ozadju nemškega filma in kolonialne zgodovine. Vstop prost.
19.30
Festival migrantskega filma
Deportirani (Deportado)
Nathalie Mansoux, Portugalska, 2012, video, barvni, 67', ap
Zgodba o skupini portugalskih migrantov, moških srednjih let, ki so med mladostjo v ZDA storili različne kriminalne prekrške in jih zaradi tega na podlagi retrogradnega zakona izženejo. Pred tem jih je večina vse življenje živela v ZDA, imeli so se za Američane in sploh niso vedeli, da nimajo ameriškega državljanstva. Nepričakovana deportacija jih odvrže v njihovo rojstno domovino, na prvi pogled rajsko otočje Azori sredi atlantskega oceana. Odrezani od družin, ki so ostale v ZDA, se trudoma spominjajo utrinkov iz otroštva in materinščine, ki so jo že davno pozabili. Modro nebo nad njimi se počasi spreminja v tesnobno kletko, razmere pa še poslabša nastanitev v internacijskem centru, ki se izkaže za svojevrsten let nad kukavičjim gnezdom.
Vstop prost.
21.30
Festival migrantskega filma
Oče in sin (Ojciec i syn) – sinova verzija
Pawel Łoziński, Poljska, 2013, video, barvni, 54', ap
Glej petek 13.6. ob 20.15. Vstop prost.
15.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: 90-letnica Marjana Cilarja in 150-letnica dr. Karola Grossmanna
Napori pri reševanju filmskih zapisov dr. Karola Grossmanna
Marko Mitja Feguš, Slovenija, 1968-2014, 40'
Adi na Koreji
Marjan Cilar, Slovenija, 1951, čb, 9'
21.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Srce je kos mesa
Jan Cvitkovič, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 15'
Zadnja želja
Petar Pašić, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 10'
Otrok v času (Child in Time)
Maja Weiss, Slovenija, 2004, 35mm, barvni, 16'
Made in Slovenia
Miran Zupanič, Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 20'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
17.6. torek
19.30
Festival 35-mm filma – uvertura
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
Bržčas eden najbolj vplivnih in najpogosteje predvajanih avantgardnih filmov vseh časov, kristal ustvarjalne kariere Petra Kubelke, brezhiben pretok njegovih teorij o filmskem mediju v prakso, tudi film, ki ga je kako drugače kot na velikem platnu preprosto nemogoče izkusiti. Sedemminutni dogodek, sestavljen izključno iz teme (črnih sličic filmskega traku), svetlobe (prosojnega celuloida), tišine in zvoka (belega šuma), ki v najrazličnejših (skrbno skonstruiranih) kombinacijah in permutacijah povzročijo, da filmska dvorana, filmsko platno, očesna mrežnica in ušesni bobnič hipoma mutirajo v eno samo, celovito biomehansko entiteto. Tudi vrhunec t. i. flicker filma, ki gradi na tako hitrem menjavanju sličic, da jim oko v celoti ne more slediti in posledično možganom riše po svoje.
»Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek « P. Adams Sitney
Vstop prost.
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Konec Zemlje (Finis Terrae)
Jean Epstein, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, 80', nemi, svp
otoki
otoki kjer ne bomo nikdar pristali
otoki, kjer se ne bomo nikdar izkrcali
otoki prekriti z rastlinjem
otoki prihuljeni kot jaguarji
otoki nemi
otoki negibni
otoki brez imena in nepozabni
čevlje vržem čez krov kajti silno rad bi do vas
Blaise Cendrars, Otoki (prevedel Aleš Berger)
Jean Epstein (1897-1953) je bil poet, režiser, filozof. Njegova umetniška zapuščina še danes vzbuja veliko navdušenja in zanimanja po vsem svetu. Režiser »diamantnega obraza«, kot ga je poimenoval njegov sodobnik Abel Gance, je v filmskem svetu kar nekaj časa veljal za relativno neznanko. Eden izmed razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da se je v svojem razgibanem opusu loteval zelo različnih zvrsti in področij filmskega ustvarjanja. Njegovo delo lahko v grobem razdelimo na štiri ključna obdobja. V kratkem časovnem okviru desetih let se je kot avtor lotil avantgardnega filma (Ogledalo s trojnim obličjem, Propad hiše Usher), bolj osebnih, esejističnih filmov (Lepotica iz Neversa, Zvesto srce), snemanja velikih uspešnic za studio Albatros films (Dvojna ljubezen) in dokumentarne fikcije o pomorstvu (Konec Zemlje Morje krokarjev, Zlato morja). Tako je, v iskanju vedno novih oblik in izrazov, s katerimi bi izzval svoje literarno in kinematografsko delo, leta 1928 opustil estetiko zgodnjih del in se premaknil k snemanju poetičnih dokumentarnih filmov, ki so imeli tudi močno socialno noto. Med letoma 1928 in 1948 je v Bretaniji posnel serijo devetih surovih, asketskih in hkrati zelo magičnih filmov, v katerih so igrali lokalni prebivalci. Naturščiki so v teh filmih govorili različne bretonske jezike, ki so bili do takrat še popolnoma neznani. Ironično (ali pa tudi ne), če pomislimo, da se je Epstein ravno v času, ko je prišel zvočni film odločil, da bo posnel kopico filmov v jeziku, ki ga nihče ne razume. Ali danes kdo ve, v kakšnem jeziku je govoril Nanook s severa? Filme Jeana Epsteina je nedavno restavrirala Francoska kinoteka.
Glasbena spremljava v živo: Maud Nelissen (klavir).
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
22.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zibelke (Les Berceaux)
Jean Epstein, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 6', svp
Morska pesem (Chanson d'Ar-mor)
Jean Epstein, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 43', svp
Dve filmski poemi o morju in ljubezni.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.6. sreda
17.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zlato morja (L'Or des mers)
Jean Epstein, Francija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Morje naplavi škatlo s skrivnostno vsebino. Najde jo reven in od vseh preziran ribič. Posneto na bretonskem otoku Hoëdic. Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Krotilec viharjev (Le Tempestaire)
Jean Epstein, Francija, 1947, 35mm, 1.37, čb, 22', svp
Mlad ribič se izgubi na razburkanem morju. Njegova zaskrbljena zaročenka se zateče h Krotilcu viharjev.
Morje krokarjev (Mor'vran, la mer des corbeaux)
Jean Epstein, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 25', svp
Vsakdan ribičev bretonskega otoka Sein in njihovega boja z oceanom.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Siegfried Kracauer
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20. letih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, ter bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, veliko let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
Ljudje med tednom in v nedeljo: Evropa v dveh stadijih krize kapitalizma – 1929 vs. 2008
Projekciji filma sledi okrogla miza, na kateri se bo Nil Baskar z dr. Gorazdom Kovačičem, dr. Rastkom Močnikom in dr. Tanjo Rener pogovarjal o podobnostih in razlikah med krizo, ki je izbruhnila leta 1929, in krizo, v kateri živimo zadnjih šest let. Izhodišče razprave bosta film Ljudje v nedeljo in prav tako v letih 1929–1930 v Berlinu nastala sociološka študija Uslužbenci: poročilo iz najnovejše Nemčije Siegfrieda Kracauerja (1889–1966), v Sloveniji malo znanega publicista, pisatelja, filmskega teoretika, utemeljitelja filmske sociologije (in še bi lahko naštevali), ki skupaj z Adornom, Benjaminom, Blochom in Horkheimerjem sodi med najpomembnejše in najproduktivnejše nemške kritične intelektualce svojega časa. Študija, v kateri Kracauer kritično in z obilo ironije predstavi malomeščanske uslužbence weimarske republike, katerih vsakdanje življenje kaže osupljivo podobnost z neoliberalistično družbeno realnostjo, je nedavno v prevodu Anje Naglič izšla pri Založbi /*cf.
Dogodek organiziramo v sodelovanju z Založbo /*cf.
19.6. četrtek
17.00
Festival 35-mm filma/Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani
Barry Lyndon
Stanley Kubrick, ZDA/VB, 1975, 35mm, 1.66, barvni, 184', svp
Filmska različica romana W. M. Thackerayja o irskem pustolovcu iz 18. stoletja, ki se vzpenja po družbeni lestvici. Kubrick je v Lyndonu največ truda vložil v pripovedovanje s podobami, v vizualno plat filma, v fotografijo. Na film je močno vplivalo angleško in nemško slikarstvo 18. stoletja. Veliko prizorov je oblikovanih po načinu slikanja, ki je bilo prisotno v tistem času. Kamera sledi takratnemu razumevanju pokrajine, figuralike in perspektive.
»Barry Lyndon je pomenil velik filmski izziv; na Kubricka kostumske drame v večini niso naredile vtisa, motila ga je predvsem napačna osvetlitev interierjev, uporaba močnih reflektorjev in posledično »ploska« fotografija, ki je uničila toplo, spremenljivo svetlobo sveč. Menil je, da je treba čas 18. stoletja ujeti izključno s pomočjo naravne svetlobe, saj je šlo za obdobje brez elektrike. Za protagoniste Barryja Lyndona sta bila vir svetlobe sonce in sveča. In temu imperativu se je nameraval podrediti tudi sam.« - Simon Popek
Projekcijo bo uvedel Koen Van Daele. Projekcija v okviru Leta kina najavlja jesensko retrospektivo Filmov, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani.
20.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives
Odrgnjeni komolci (Chafed Elbows)
Robert Downey, ZDA, 1966, 35mm, čb/barvni, 57', bp
Nobenih opravičil več (No More Excuses)
Robert Downey, ZDA, 1968, 35mm (posneto na 16mm), čb, 44', bp
Newyorški Anthology Film Archives se predstavlja z dvema programoma iz svoje bogate zbirke, ki opozarjata predvsem na aktivno vlogo te inštitucije pri ohranjanju ameriškega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma. Prvi program prinaša dva navdihujoča filma v režiji unikatnega Roberta Downeyja starejšega, kraljevskega klovna underground filmskega gibanja šestdesetih. V osrčju živahne kontrakulturne scene, na kateri so filmarji in umetniki z vseh vetrov odločno zavračali preživele konvencije, izumljali nove oblike in razstreljevali ustaljene koncepcije dobrega okusa, je Downey jurišal naravnost na fronto narativne komedije. Navzlic nezaslišani nespoštljivosti, formalni razigranosti in povsem nelogični zgodbi se je njegov prvenec Odrgnjeni komolci izkazal za nepričakovan tržni uspeh in tako postal eden prvih underground filmov, ki so pritegnili pozornost širšega občinstva. Odrgnjenim komolcem je sledila sorodno odtrgana komedija Nobenih opravičil več, ki pet kratkih zgodb preplete v eno samo hrupno zmešnjavo (vključujoč zgodbo o jenkiju iz časa državljanske vojne, ki se osupel prebudi v New York šestdesetih in ga odigra sam Downey). Oba filma, komična zaklada iz zlate dobe ameriškega undergrounda, je restavriral Anthology Film Archives. Finančna podpora: Film Foundation. Posebna zahvala: Simon Lund (Cineric, Inc.), Fran Bowen (Trackwise)
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
22.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives/<35mm
The Climate of New York
Rudy Burckhardt, 1948, 16mm, čb/barvni, 21'
Pri ohranitvi filma je pomagal program Avant-Garde Masters, ki ga financira Film Foundation in izvaja National Film Preservation Foundation.
In the Street
Helen Levitt, ZDA, 1952, 16mm, čb, 12', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives.
The Wonder Ring
Stan Brakhage, 1955, 16mm, 4'
Gnir Rednow
Joseph Cornell, 1955, 16mm, 5'
Bridges-Go-Round
Shirley Clarke, ZDA, 1958, 16mm, 7'
Film je ohranil Anthology Film Archives.
Ismism
Manuel Delanda, ZDA, 1979, 16mm (posneto na super8mm), 8', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts, National Film Preservation Foundation.
Goodbye 42nd Street
Richard Kern, ZDA, 1983, 16mm (posneto na super8mm), 4', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts.
El Atlantis
Frank Kuenstler, 1973, 16mm, 21'
Film je ohranil Anthology Film Archives. Posebna zahvala: Tom Gunning (University of Chicago).
Drugi program sestavlja osem avantgardnih portretov New Yorka. Navzlic identičnemu predmetu obravnave gre za nadvse raznoliko združbo filmov, ki se v času razteza od poznih štiridesetih do zgodnjih osemdesetih (gre za obdobje, v katerem je mesto tako fizično kot kulturno povsem zamenjalo svojo fasado), oblikovno pa zaobjemajo praktično vse: od lirično dokumentarnega sloga Rudyja Burckhardta in Helen Levitt, nepreseženega občutka za kompozicijo Stana Brakhagea, presunljivih eksperimentiranj Josepha Cornella in Shirley Clarke, do punkovske agresivnosti Manuela Delande in Richarda Kerna. Tako ta vsestranski nabor poem v čast raznolikemu mestu predstavlja tudi osupljiv razpon pristopov avantgardnega filma.
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
20.6. petek
17.30
Festival 35-mm filma
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14', ap
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se ustvarjalci filma iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčujejo ali ga preprosto slavijo.
Karpopotnik
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
Leta 1971 je 28-letni K. G. s kamero popotoval po Vojvodini in posnel nenavaden "film ceste" Imam jednu kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje. Premierna projekcija nove, prve 35mm kopije. »To je to.« M. I.
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Österreichisches Filmmuseum
Hernals
Hans Scheugl, Avstrija, 1967, 35mm (posneto na 16mm), barvni, 11'
Dekonstrukcija in ponovna konstrukcija (poletnega) časa in (javnega) prostora naslovnega delavskega predmestja Dunaja, v kateri se premešajo utrinki vsakdana in drobna, igriva bitka spolov. Spopadeta se VALIE EXPORT (v rumeni obleki, vredni Godardovega Prezira) in Peter Weibel (z modrim NIVEA balonom kot ponosno aluzijo na njegovo pionirsko delovanje v sferi razširjenega filma). Filmar, fotograf in kulturni zgodovinar Scheugl je bil njun najbolj aktiven sodelavec v kratkotrajni, pa zato vplivni Kooperativi avstrijskih filmarjev. Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) je v letih 2013-14 na podlagi izvirnega barvnega obračilnega 16mm traku film digitalno restavriral in napravil nov 35mm internegativ in 35mm kopijo za predvajanje.
Batang West Side
Lav Diaz, Filipini, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 302', avp
»Batang West Side se začne kot klasična kriminalka: s truplom mladega filipinskega imigranta, ki ga pozno ponoči najdejo na pločniku zapuščene ulice, in detektivom, ki se skrbno loti preiskovanja primera. Umor brez prič se izkaže za kompleksen rašomonski labirint in preiskava se, z vsako novo pričo, vedno bolj oddaljuje od samega primera in hkrati od obrazcev žanra kriminalne drame. Film tako mutira v kompleksno psihološko in sociološko dramo, v kateri Diaz skozi razkrivanje umazanih skrivnosti secira filipinsko diasporo v Jersey Cityju ter kader za kadrom podira mit ameriških Filipincev kot zglednih in delavnih državljanov. Epska struktura, monumentalen dizajn in glasba v filmu so preprosto veličastni. Skoraj nemogoče je verjeti, da je ta čudovita mojstrovina nastala v časovnem obdobju dveh mesecev, za manj kot 200.000 dolarjev.« Ronnie Scheib, Variety
»Obstajajo kinematografi, ki bodo ta film sprejeli odprtih rok. In obstajajo ljudje, ki bodo gledali dolge filme. Verjamem v to, da ima skupina ljudi moč, da preseže standarde, ki so običajni za razumevanje umetnosti. Filmom velikih proporcev in lepote je potrebno le omogočiti, da najdejo svoje mesto, kjer so lahko videni. Na ta način bomo izobrazili občinstvo, ki bo imelo zadosti filozofskega znanja, da bo lahko cenilo filmsko umetnost. Ljudje bodo uživali ob gledanju filma Batang West Side. Kinematografi bodo svoj program odprli s tem filmom.« Lav Diaz
V letih 2012-13 je Avstrijski filmski muzej v sodelovanju z dunajskim laboratorijem Synchro Film & Video iz izvirnih 35mm negativov napravil novo, barvno korigirano 35mm kopijo filma Batang West Side in tako ohranil ta film. Pri izdelavi nove kopije, ki je posvečena spominu na Alexisa Tioseca (1981-2009) in Niko Bohinc (1979-2009), je tesno sodeloval tudi Lav Diaz.
Projekcijo bo uvedel Alexander Horwath (Avstrijski filmski muzej).
21.6. sobota
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Fuori Orario
Sajat Nova – Vulnerant omnes, ultima necat – svetovna kinematografska premiera!
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 290', nemi
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajatjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film. Vendar to ni vse, kar bomo gledali v Kinoteki. Prvič na velikem platnu bo na novi 35mm filmski kopiji v celoti predvajanih vseh (in samo) pet ur surovega, nemega filmskega materiala (v katerem se ne ponovi niti en kader), iz katerega je Paradžanov izklesal svojo mojstrovino in ki se kaže kot čudovit, enkraten zametek neke mogočne poezije, mogoče še brez ritma in rime, za katera pa bo poskrbela glasbena spremljava v živo.
»Poleg filmskih govoric, ki sta jih predlagala Griffith in Eisenstein, ni film iznašel nič revolucionarno novega, vse dokler se ni pojavil Paradžanov s filmom Sajat Nova.« Mihail Vartanov
»Dragi gledalec, v tem filmu ne išči biografije velikega armenskega poeta. Medij filma smo uporabili zgolj za rekonstrukcijo njegovih pesmi v podobah.« Sergej Paradžanov
Projekcijo bosta uvedla Donatello Fumarolla in Enrico Ghezzi (Fuori Orario). Za nepretrgano maratonsko glasbeno spremljavo v živo bo poskrbel kinotečni hišni harfist Eduardo Raon.
22.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.6. ponedeljek
19.00
Kino-integral: Omnibus
S projekcijami in pogovorom bomo predstavili omnibus kot posebno obliko filmske in video umetnosti, pri kateri na določeno temo ali zgodbo sodeluje več avtorjev oz. režiserjev. To obliko filmskega in video izražanja bomo predstavili s tremi primeri oz. žanri: video art, igrani film in glasbeni video. Pri pogovoru sodelujejo: Nataša Prosenc Stearns, Jasna Hribernik, Aldo Ivančić, Varja Močnik. Pogovor vodita: Barbara Borčić, Jurij Meden.
Omnibus št. 1: video art
Smrt Sokrata/Sojenje Sokratu (Death of Socrates/The Trial of Socrates)
N. Prosenc Stearns, M. Basso, J. Beckhardt, J. Berry, N. Buchanan, J. Church, S. Elam, S. Gill, T. Grace, J. Hribernik, A. D. Irvine, N. Kiang, R. Kobayashi, K. Kuhne, Z. Lenardič, A. Libri, P. Marescotti, D. O'Brien, W. Romeo, M. Romero, Y. Stanchev, W. Stiner, W. Zane
Gre za omnibus 23 filmskih režiserjev in videastov iz različnih kulturnih okolij, med njimi sta tudi Jasna Hribernik in Zmago Lenardić, kot sodelavec pa tudi Miha Vipotnik iz Slovenije. Pobudnica in glavna režiserka je Nataša Prosenc Stearns. Vse različno dolge prispevke, ki so bili posneti v desetih državah in sedmih jezikih, povezuje tema Sokratove sodbe in smrti. Hkrati je to prva obsodba svobode govora. Sokrat kot lik se spreminja iz ženske v moškega, iz starca v mladenko in iz človeka v žival.
Omnibus št. 2: glasbeni video
Bast: Burn Out
Z. Alajbegović, N. Korda, M. Simić, S. Brljević, E. Kugler, J. Janša, V. Jemeršič, I. Štromajer, H. Rag, M. Gržinić in A. Šmid, K. Saksida
Omnibus enajstih dvajset sekundnih video spotov na isti zvok kolektiva Bast. Za ta omnibus, ki je nastal na pobudo Alda Ivančića in Janeza Janše, je značilna vizualizacija na isti glasbeni komad in nestandardizirana raba multimedije bolj ali manj znanih enajstih videastov. Izšel je kot drugi glasbeni album kolektiva BAST s priloženimi video spoti.
Omnibus št. 3: igrani film
Desperado Tonic
B. Petkovič, V. Močnik, H. A.W. Slak, Z. Živulović, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob svojem času tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje povsem spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
Dogodek smo pripravili v sodelovanju s SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA, spletni in fizični arhiv video in novomedijske umetnosti.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
