Ta teden (13.-18. decembra) v Kinoteki ne zamudite se:
- Nova pridobitev kinotecnega arhiva: Moja draga Klementina (John Ford).
- Predvsem pa, jagoda na smetani decembrskega programa: Darilo Kinoteki, tridnevno gostovanje sestrske Avstrijske kinoteke (http://www.filmmuseum.at/). Ta bo razkrila najdragocenejse filmske kopije iz globin svojih arhivov v sklopu programa mednarodnih delikates, ki predstavlja esenco kinoteke kot kinoteke in ki ga mirne vesti lahko oznacimo za eno izmed moznih zgodovin (vsega) filma. V prisotnosti direktorja Avstrijske kinoteke Alexandra Horwatha.
Program gostovanja Avstrijske kinoteke je brezplacen!
Ta teden v Slovenski kinoteki
14.12. torek
19.00
Klasiki
Rio Grande
John Ford, ZDA, 1950, 16mm, 1.37, čb, 105', svp
Divji zahod po koncu državljanske vojne. Prekaljen borec, oficir Kirby Yorke (John Wayne), poveljnik postojanke ob reki Rio Grande, je zadolžen za urjenje nove pošiljke rekrutov, med katerimi se nahaja tudi njegov sin, ki ga ni videl že petnajst let. Oče iz sina naredi vojaka in ga pošlje nad Apače. V tabor pripotuje mladeničeva mati in se upre odločitvi bivšega moža. Med starima se znova vname iskra ljubezni, njun sin pa se odloči za odhod na fronto. Kirby se znajde v precepu med krvoločnimi Indijanci, željo po varovanju svoje družine in ohranjanjem časti.
Najbolj romantičen vestern največjega mojstra tega žanra.
21.00
Klasiki
Mož, ki je ubil Liberty Valancea (The Man Who Shot Liberty Valance)
John Ford, ZDA, 1962, 16mm, čb, 123', shp
Ameriški senator (James Stewart) se na stara leta vrne v rodno mestece na Divjem zahodu, da bi pokopal svojega starega prijatelja Toma Doniphona (John Wayne). Lokalnemu časopisu pove zgodbo o njunem prijateljstvu; zgodbo o tem, kdo je zares mož, ki je ubil Liberty Valancea; zgodbo o propadu Divjega zahoda in vzniku novega civilizacijskega reda. Epitaf zgodovini in žanru, ki pod vprašaj postavlja samo »resnico« in možnost zgodovine, z njo pa tudi mitologijo samega žanra.
»Brecht je svoje igre poimenoval učni komadi za gledališče. Mož, ki je ubil Libertyja Valancea je učni komad za film. Je tudi poema: film se razvije s preprostostjo in konkretnostjo balade, obenem tudi z objektivnostjo in zgodovinskim občutkom epa.« Lindsay Anderson (About John Ford)
15.12. sreda
18.00
Silvanovih 10
Potovanje v Tokio
Glej ponedeljek 13.12 ob 20.00
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke: Premiera!
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov.
»Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson (About John Ford)
16.12. četrtek
18.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Tvoja (Yours)
Jeff Scher, ZDA, 1997, 35mm, barvni, 6', bp
Dobesedna eksplozija frenetično utripajočih in prepletajočih se barv, vzorcev, figur in plasti pomenov. Podivjan in scela uspešen eksperiment v tem, kako napraviti in zavrteti tri filme hkrati. Eno najbolj vrtoglavih del kultnega newyorškega slikarja in animatorja Jeffreyja Schera, ki se pri ustvarjanju drži znanega načela Warrena Sonberta: »Vsak, še tako hipen posnetek, mora gledalca navdati s silovito željo, da bi gledal naprej in videl še več.«
Aljonka
Boris Barnet, SZ, 1961, 35mm, barvni, 87', ap
Sovjetska zveza, sredina petdesetih. Tovornjaki popotnikov, brezdomcev, sovjetskih pionirjev se počasi pomikajo proti vzhodu, da bodo tam poselili »deviško zemljo«, neposeljena kazahstanska prostranstva. Naslovna junakinja filma, Aljonka, je devetletna deklica, ki išče svojega očeta ...
Predzadnji film Borisa Barneta, nekdanjega prvoborca sovjetskega filma montaže, učenca znamenitega Eksperimentalnega laboratorija Leva Kulešova, navdihovalca Andreja Tarkovskega. Skriti zaklad sovjetske kinematografije, tragikomični stepski film »ceste«, ki osuplja z lepoto svoje fotografije, barvami in igrivo pripovedno strukturo.
20.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Moderni kipar (Sculpteur moderne)
Segundo de Chomón (Pathé), Francija, 1908, 35mm, barvni, nemi, 4'30''
Ročno pobarvana miniatura filmskega pionirja Segunda de Chomóna, španskega Georgesa Mélièsa, preplet žive akcije in stop motion animacije, trika in analize privlačnosti spektakla.
Meissenski porcelan! Živi kipi Diodattijev v berlinskem Wintergartnu (Meissner Porzellan! Lebende Skulpturen der Diodattis im Berliner Wintergarten)
Gaumont, Francija/Nemčija, 1910(?), 35mm, sepia, nemi, 1'30'' (fragment)
Primerek nenavadnega majhnega zaklada, kakršen včasih vznikne v starem arhivu – in ga je vredno ohraniti iz več kot le enega razloga. Dokument dvomljivega, vendar nespornega filmskega dolga 19. stoletju, hkrati tudi slavljenje trenutka, ko se življenje (filma) začne.
Moški imajo raje plavolaske (Gentlemen Prefer Blondes)
Howard Hawks, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 91', bp
Lorelai Lee (Marilyn Monroe) in Dorothy Shaw (Jane Russell) sta šarmantni barski pevski na luksuzni transatlantski križarki, kjer se otepata neštetih snubcev in iščeta idealnega soproga. Slovita, z neštetimi gagi in glasbenimi točkami naphana hollywoodska priredba znamenitega gledališkega muzikala, prepleskana s kar najbolj drzno rabo Technicolorja, o kateri François Truffaut leta 1954 v Cahiers du cinéma zapiše: »Moški imajo raje plavolaske je kilometre oddaljen od cinične zabave, ukrojene zgolj po meri užitka; gre za kot britev oster, inteligenten in neizprosen film. /.../ Lorelei in Dorothy tekom filma prenehata obstajati le kot ekstravagantni osebnosti, pač pa se prelevita v esenci; sta več kot simbola: sta blondinka in rjavolaska, pohlep in poželenje, frigidnost in nimfomanija.«
22.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Berlinski konj (Berlin Horse)
Malcolm LeGrice, VB, 1970, 16mm, barvni, 9'
Ključni film ključnega britanskega teoretika in ustvarjalca t.i. »strukturalnega filma«.
Suspiria
Dario Argento, Italija, 1977, 35mm, 2.35, barvni, 98', bp (izvirna angleška verzija)
Mlada ameriška baletka (Jessica Harper) pripotuje v Evropo, da bi šolanje nadaljevala na eni najbolj uglednih nemških baletnih akademij. Še sanja se ji ne, da je konservativna ustanova v resnici leglo mračnega kulta čarovnic, združenega v peklenskem načrtu zavladati nad svetom. Absolutno najboljši film legendarnega, kultnega italijanskega kralja baročne grozljivke, v katerem ekstravagantna forma na čelu s kričečimi barvami povsem pogoltne že tako minimalistično, skoraj neobstoječo zgodbo; rezultat je nepozabna izkušnja, temelječa na prvinsko kinematografskih elementih gibanja, suspenza, utripanja v času, šoka.
17.12. petek
18.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Slepi soprogi (Blind Husbands)
Erich von Stroheim, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb (koloriran), nemi, 99', avp
Zgodba o zakonskem paru na izletu v gorah, kjer skuša nepridiprav (Erich von Stroheim, »moški, ki ga z užitkom sovražite«) zaslepljenemu in samozadovoljnemu soprogu speljati ženo. Ameriški prvenec legendarnega avstrijskega avtorja, v katerem klasično hollywoodsko melodramo okuži z vdorom realnega. »Namesto 'estetizacije ljubezni' je razvil 'estetizacijo sadizma in mazohizma', namesto moškega nasilja nad žensko je postavil v ospredje moško brezbrižnost, predvsem pa je vpeljal lik demoničnega zapeljivca, ki cinično izkorišča ignorantski odnos zakoncev do svojih žena. Vzporedno s to 'erotizacijo' moškega je razvil virtuozno filmsko govorico, ki s svojo kompleksnostjo – od preciznega vodenja igralcev do zahtevne montaže – presega številne poznejše filme te žanrske usmeritve.« Bojan Kavčič (Filmski leksikon)
Uvodno predavanje: Alexander Horwath, direktor Avstrijske kinoteke.
20.15
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Primer Lene Smith (The Case of Lena Smith)
Josef von Sternberg, ZDA, 1929, 35mm, 1.33, čb, nemi, 5' (fragment)
Edini ohranjeni, pred kratkim na Kitajskem odkriti košček enega zgodnjih filmov avstrijskega imigranta v Hollywoodu, ki je ob času svojega nastanka veljal za režiserjev najbolj presunljiv film; šlo je za ganljivo ljubezensko zgodbo med mlado žensko in razuzdanim vojakom.
Fragment filma je ohranil Theatre Museum of Waseda University, Tokio.
Zločin in kazen (Crime and Punishment)
Josef von Sternberg, ZDA, 1935, 35mm, 1.37, 88', bp
Veliki Josef von Sternberg, najbolj znan po sedmih sodelovanjih z Marlene Dietrich, je bil – po lastnih besedah – v snemanje priredbe znamenitega romana Dostojevskega prisiljen s strani studia in se z nastalim filmskim delom nikoli ni povsem sprijaznil. Tisto, kar njegov Zločin in kazen vendarle visoko povzdiguje nad sicer povsem soliden obrtniški izdelek, je diabolični Peter Lorre, še en avstrijski imigrant v Hollywoodu, v vlogi Razkolnikova. Ta trpinčeni junak ni bil še nikoli poprej in nikoli zatem na filmskem platnu upodobljen s tako grozečo, prepričljivo inteligenco.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
22.15
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Obraz pod masko (The Face Behind the Mask)
Robert Florey, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 68', bp
Janos (Peter Lorre), naivni madžarski emigrant, pristane v Združenih državah Amerike, »deželi neskončnih možnosti in sanj na dosegu roke«. Že prvi dan v New Yorku ga doleti strašna nesreča: hotel, v katerega se nastani, zajame požar in plameni povsem izmaličijo Janosov obraz. Čeprav je Janes izredno vešč urar, ga zavoljo njegovega odbijajočega videza noče nihče zaposliti. Zagrenjen se spusti na pot zločinskega življenja v sencah in kmalu zasluži dovolj denarja, da si lahko privošči masko iz lateksa, ki skriva njegove brazgotine.
Še en sijajen uspeh avstrijskega emigranta v Hollywoodu, Petra Lorreja, ki pod krinko kriminalne drame z elementi srhljivke zares pripoveduje zgodbo o tegobah izgnanstva in nuji nošenja družbenih mask.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
18.12. sobota
15.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Wanda
Barbara Loden, ZDA, 1970, 35mm, 1.85, barvni, 102', bp
Leta 1970 je ameriška avtorica Barbara Loden (simptomatično bolj znana kot žena/igralka političnega »skesanca« Elie Kazana) posnela svoje prvo – in zadnje – delo in z njim nastavila komajda opazno, a toliko bolj prodorno ogledalo novemu ameriškemu filmu. Od daleč se Wanda, odisejada junakinje iz obrobja delavske Amerike, ki obrne hrbet družini, se slepo odpravi v svet ter spajdaši z bančnim roparjem, zdi dovolj očitno intonirana z upornim duhom svojega časa. Vendar pa jo od utopizma (filmskih) kontrakultur loči pomembna razlika: njena junakinja se na svojem potovanju ne ozavešča ali osvobaja (kaj šele osmišlja); pogojev patriarhalnih in kapitalističnih odnosov ne prepoznava, zavrača ali presega, temveč jih s svojim telesom in golo eksistenco zgolj pooseblja.
Kratko uvodno predavanje: Alexander Horwath.
17.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Entuziazem (Entuziazm) – prvi kolut
Dziga Vertov, SZ, 1930, 35mm, 1.19, čb, 22', bp
»Entuziazem ni samo [prvi sovjetski] zvočni film, ampak tudi film o zvoku; natančneje: film, ki analitično raziskuje ideološki učinek zvoka v odnosu do podobe v gibanju, kar je zahtevalo zastavitev izredno kompleksne avdiovizualne strukture. Način te zastavitve pa je povezan s tematizacijo preloma v organizaciji družbe in v metodah produkcije – z deklarativnim sklicevanjem na dialektično metodo. Uporaba zvoka v filmu ni zastavljena kot preprosta aplikacija novih možnosti, ampak kot njihovo prebitje skozi nemožnost.« Miklavž Komelj (KINO!)
Razpotje (Crossroads) – prvi del
Bruce Conner, USA, 1976, 35mm, čb, 13', bp
Eden ključnih filmov kultnega pionirja avantgardnega kolaža: niz ekstremno počasnih posnetkov testne jedrske eksplozije, opremljen z glasbeno spremljavo sodobnega klasika Terryja Rileyja; pojem »strašne lepote« na delu.
Dan v Barbagii (Un giorno in Barbagia)
Vittorio De Seta, Italija, 1958, 35mm, barvni, 11', bp
»Film v svojem bistvu – kjer režiser ne le snema realnost, pač pa jo živi. /.../ Šlo je za film v njegovi najbolj povzdignjeni obliki, film, ki ima moč transformacije. Razumel sem stvari, ki jih poprej nikoli nisem, izkusil sem občutke, za katere nisem vedel, da jih imam. Počutil sem se, kot bi prepotoval izgubljeni raj.« Martin Scorsese
Kopijo filma je restavrirala Cineteca di Bologna.
Hiša je črna (Khaneh Siah Ast)
Forugh Farrokhzad, Iran, 1963, 35mm, čb, 21', avp
»Oglašam se iz globine noči, / iz brezna teme / in iz globine noči se oglašam, / če prihajaš k meni, prijatelj, / mi prinesi luč in odpri pogled / na vrvež srečne ulice.« Forugh Farrokhzad
Sedanjost (The Present)
Robert Frank, Kanada/Švica, 1996, 35mm, barvni, 24', bp
Preprosti predmeti, fotografije in dogodki spravijo legendarnega fotografa in filmarja Roberta Franka k razmišljanju o sebi in sedanjosti. Sprehaja se po svojem domu, obiskuje prijatelje, sprašuje se o svojih razmerjih, obletnici smrti svoje hčerke, duševni bolezni svojega sina in o svojem delu. »Ganljiv esej na temo zmožnosti izražanja kar najbolj intimnega v krhkem trenutku absolutnega vsakdana.« Alexander Horwath
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
19.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
HA. WEI. 14. marec 38 (HA.WEI. 14. März 38)
Neznani avtor, Avstrija, 1938, 16mm, čb, nemi, 13'
Anonimni amaterski film; naključen pogled na zgodovinsko prelomno obdobje skozi perspektivo srednjega razreda; kamera ujame Hitlerja, ljudi pri vrtnih opravilih, pri kajenju, pri druženju.
O prostem času (Spare Time)
Humphrey Jennings, VB, 1939, 35mm, čb, 15', bp
»Tik pred vojno je [Humphrey Jennings] zrežiral pomemben film O prostem času, ki pripoveduje o tovrstnih dejavnostih Britancev. Skupaj s tesnim sodelavcem, montažerjem Stewartom McAllisterjem, je Jennings iznašel poseben stil liričnega opisovanja življenja navadnih britanskih državljanov. Jennings in McAllister sta pogosto zmontirala posnetke z različnih lokacij in jih podložila s kontinuiranim zvokom: to je včasih ustvarilo kontrapunkt, ki je gledalca spodbujal, da sam išče povezavo med dogodki.« Kristin Thompson, David Bordwell (Svetovna zgodovina filma)
Cluny Brown
Ernst Lubitsch, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 100', bp
Zgodba romantične komedije je umeščena v leto 1939, ko se Evropa nahaja tik pred usodnim viharjem 2. svetovne vojne, in pripoveduje o ljubezni med nečakinjo inštalaterja vodovodnih cevi in šarmantnim češkim emigrantom v Angliji. Zadnji film, ki ga Ernst Lubitsch tudi sam dokonča; ganljiva, globoko humanistična in v svojem smislu za humor revolucionarna pripoved o odrešilni moči ljubezni v kriznih časih.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
21.30
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', bp
James Taylor je Voznik. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Dekle. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Mojstrovina.
»Peklenski asfalt je predvsem film, ki gre s svojo idejo do konca. In to je redkost na tem svetu; popolnoma iskren film.« Richard Linklater
Uvodna diskusija z Alexandrom Horwathom o vseh prejšnjih programih is sklopa Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
19.12. nedelja
Kinoteka je zaprta.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
- Nova pridobitev kinotecnega arhiva: Moja draga Klementina (John Ford).
- Predvsem pa, jagoda na smetani decembrskega programa: Darilo Kinoteki, tridnevno gostovanje sestrske Avstrijske kinoteke (http://www.filmmuseum.at/). Ta bo razkrila najdragocenejse filmske kopije iz globin svojih arhivov v sklopu programa mednarodnih delikates, ki predstavlja esenco kinoteke kot kinoteke in ki ga mirne vesti lahko oznacimo za eno izmed moznih zgodovin (vsega) filma. V prisotnosti direktorja Avstrijske kinoteke Alexandra Horwatha.
Program gostovanja Avstrijske kinoteke je brezplacen!
Ta teden v Slovenski kinoteki
14.12. torek
19.00
Klasiki
Rio Grande
John Ford, ZDA, 1950, 16mm, 1.37, čb, 105', svp
Divji zahod po koncu državljanske vojne. Prekaljen borec, oficir Kirby Yorke (John Wayne), poveljnik postojanke ob reki Rio Grande, je zadolžen za urjenje nove pošiljke rekrutov, med katerimi se nahaja tudi njegov sin, ki ga ni videl že petnajst let. Oče iz sina naredi vojaka in ga pošlje nad Apače. V tabor pripotuje mladeničeva mati in se upre odločitvi bivšega moža. Med starima se znova vname iskra ljubezni, njun sin pa se odloči za odhod na fronto. Kirby se znajde v precepu med krvoločnimi Indijanci, željo po varovanju svoje družine in ohranjanjem časti.
Najbolj romantičen vestern največjega mojstra tega žanra.
21.00
Klasiki
Mož, ki je ubil Liberty Valancea (The Man Who Shot Liberty Valance)
John Ford, ZDA, 1962, 16mm, čb, 123', shp
Ameriški senator (James Stewart) se na stara leta vrne v rodno mestece na Divjem zahodu, da bi pokopal svojega starega prijatelja Toma Doniphona (John Wayne). Lokalnemu časopisu pove zgodbo o njunem prijateljstvu; zgodbo o tem, kdo je zares mož, ki je ubil Liberty Valancea; zgodbo o propadu Divjega zahoda in vzniku novega civilizacijskega reda. Epitaf zgodovini in žanru, ki pod vprašaj postavlja samo »resnico« in možnost zgodovine, z njo pa tudi mitologijo samega žanra.
»Brecht je svoje igre poimenoval učni komadi za gledališče. Mož, ki je ubil Libertyja Valancea je učni komad za film. Je tudi poema: film se razvije s preprostostjo in konkretnostjo balade, obenem tudi z objektivnostjo in zgodovinskim občutkom epa.« Lindsay Anderson (About John Ford)
15.12. sreda
18.00
Silvanovih 10
Potovanje v Tokio
Glej ponedeljek 13.12 ob 20.00
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke: Premiera!
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov.
»Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson (About John Ford)
16.12. četrtek
18.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Tvoja (Yours)
Jeff Scher, ZDA, 1997, 35mm, barvni, 6', bp
Dobesedna eksplozija frenetično utripajočih in prepletajočih se barv, vzorcev, figur in plasti pomenov. Podivjan in scela uspešen eksperiment v tem, kako napraviti in zavrteti tri filme hkrati. Eno najbolj vrtoglavih del kultnega newyorškega slikarja in animatorja Jeffreyja Schera, ki se pri ustvarjanju drži znanega načela Warrena Sonberta: »Vsak, še tako hipen posnetek, mora gledalca navdati s silovito željo, da bi gledal naprej in videl še več.«
Aljonka
Boris Barnet, SZ, 1961, 35mm, barvni, 87', ap
Sovjetska zveza, sredina petdesetih. Tovornjaki popotnikov, brezdomcev, sovjetskih pionirjev se počasi pomikajo proti vzhodu, da bodo tam poselili »deviško zemljo«, neposeljena kazahstanska prostranstva. Naslovna junakinja filma, Aljonka, je devetletna deklica, ki išče svojega očeta ...
Predzadnji film Borisa Barneta, nekdanjega prvoborca sovjetskega filma montaže, učenca znamenitega Eksperimentalnega laboratorija Leva Kulešova, navdihovalca Andreja Tarkovskega. Skriti zaklad sovjetske kinematografije, tragikomični stepski film »ceste«, ki osuplja z lepoto svoje fotografije, barvami in igrivo pripovedno strukturo.
20.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Moderni kipar (Sculpteur moderne)
Segundo de Chomón (Pathé), Francija, 1908, 35mm, barvni, nemi, 4'30''
Ročno pobarvana miniatura filmskega pionirja Segunda de Chomóna, španskega Georgesa Mélièsa, preplet žive akcije in stop motion animacije, trika in analize privlačnosti spektakla.
Meissenski porcelan! Živi kipi Diodattijev v berlinskem Wintergartnu (Meissner Porzellan! Lebende Skulpturen der Diodattis im Berliner Wintergarten)
Gaumont, Francija/Nemčija, 1910(?), 35mm, sepia, nemi, 1'30'' (fragment)
Primerek nenavadnega majhnega zaklada, kakršen včasih vznikne v starem arhivu – in ga je vredno ohraniti iz več kot le enega razloga. Dokument dvomljivega, vendar nespornega filmskega dolga 19. stoletju, hkrati tudi slavljenje trenutka, ko se življenje (filma) začne.
Moški imajo raje plavolaske (Gentlemen Prefer Blondes)
Howard Hawks, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 91', bp
Lorelai Lee (Marilyn Monroe) in Dorothy Shaw (Jane Russell) sta šarmantni barski pevski na luksuzni transatlantski križarki, kjer se otepata neštetih snubcev in iščeta idealnega soproga. Slovita, z neštetimi gagi in glasbenimi točkami naphana hollywoodska priredba znamenitega gledališkega muzikala, prepleskana s kar najbolj drzno rabo Technicolorja, o kateri François Truffaut leta 1954 v Cahiers du cinéma zapiše: »Moški imajo raje plavolaske je kilometre oddaljen od cinične zabave, ukrojene zgolj po meri užitka; gre za kot britev oster, inteligenten in neizprosen film. /.../ Lorelei in Dorothy tekom filma prenehata obstajati le kot ekstravagantni osebnosti, pač pa se prelevita v esenci; sta več kot simbola: sta blondinka in rjavolaska, pohlep in poželenje, frigidnost in nimfomanija.«
22.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Berlinski konj (Berlin Horse)
Malcolm LeGrice, VB, 1970, 16mm, barvni, 9'
Ključni film ključnega britanskega teoretika in ustvarjalca t.i. »strukturalnega filma«.
Suspiria
Dario Argento, Italija, 1977, 35mm, 2.35, barvni, 98', bp (izvirna angleška verzija)
Mlada ameriška baletka (Jessica Harper) pripotuje v Evropo, da bi šolanje nadaljevala na eni najbolj uglednih nemških baletnih akademij. Še sanja se ji ne, da je konservativna ustanova v resnici leglo mračnega kulta čarovnic, združenega v peklenskem načrtu zavladati nad svetom. Absolutno najboljši film legendarnega, kultnega italijanskega kralja baročne grozljivke, v katerem ekstravagantna forma na čelu s kričečimi barvami povsem pogoltne že tako minimalistično, skoraj neobstoječo zgodbo; rezultat je nepozabna izkušnja, temelječa na prvinsko kinematografskih elementih gibanja, suspenza, utripanja v času, šoka.
17.12. petek
18.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Slepi soprogi (Blind Husbands)
Erich von Stroheim, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb (koloriran), nemi, 99', avp
Zgodba o zakonskem paru na izletu v gorah, kjer skuša nepridiprav (Erich von Stroheim, »moški, ki ga z užitkom sovražite«) zaslepljenemu in samozadovoljnemu soprogu speljati ženo. Ameriški prvenec legendarnega avstrijskega avtorja, v katerem klasično hollywoodsko melodramo okuži z vdorom realnega. »Namesto 'estetizacije ljubezni' je razvil 'estetizacijo sadizma in mazohizma', namesto moškega nasilja nad žensko je postavil v ospredje moško brezbrižnost, predvsem pa je vpeljal lik demoničnega zapeljivca, ki cinično izkorišča ignorantski odnos zakoncev do svojih žena. Vzporedno s to 'erotizacijo' moškega je razvil virtuozno filmsko govorico, ki s svojo kompleksnostjo – od preciznega vodenja igralcev do zahtevne montaže – presega številne poznejše filme te žanrske usmeritve.« Bojan Kavčič (Filmski leksikon)
Uvodno predavanje: Alexander Horwath, direktor Avstrijske kinoteke.
20.15
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Primer Lene Smith (The Case of Lena Smith)
Josef von Sternberg, ZDA, 1929, 35mm, 1.33, čb, nemi, 5' (fragment)
Edini ohranjeni, pred kratkim na Kitajskem odkriti košček enega zgodnjih filmov avstrijskega imigranta v Hollywoodu, ki je ob času svojega nastanka veljal za režiserjev najbolj presunljiv film; šlo je za ganljivo ljubezensko zgodbo med mlado žensko in razuzdanim vojakom.
Fragment filma je ohranil Theatre Museum of Waseda University, Tokio.
Zločin in kazen (Crime and Punishment)
Josef von Sternberg, ZDA, 1935, 35mm, 1.37, 88', bp
Veliki Josef von Sternberg, najbolj znan po sedmih sodelovanjih z Marlene Dietrich, je bil – po lastnih besedah – v snemanje priredbe znamenitega romana Dostojevskega prisiljen s strani studia in se z nastalim filmskim delom nikoli ni povsem sprijaznil. Tisto, kar njegov Zločin in kazen vendarle visoko povzdiguje nad sicer povsem soliden obrtniški izdelek, je diabolični Peter Lorre, še en avstrijski imigrant v Hollywoodu, v vlogi Razkolnikova. Ta trpinčeni junak ni bil še nikoli poprej in nikoli zatem na filmskem platnu upodobljen s tako grozečo, prepričljivo inteligenco.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
22.15
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Obraz pod masko (The Face Behind the Mask)
Robert Florey, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 68', bp
Janos (Peter Lorre), naivni madžarski emigrant, pristane v Združenih državah Amerike, »deželi neskončnih možnosti in sanj na dosegu roke«. Že prvi dan v New Yorku ga doleti strašna nesreča: hotel, v katerega se nastani, zajame požar in plameni povsem izmaličijo Janosov obraz. Čeprav je Janes izredno vešč urar, ga zavoljo njegovega odbijajočega videza noče nihče zaposliti. Zagrenjen se spusti na pot zločinskega življenja v sencah in kmalu zasluži dovolj denarja, da si lahko privošči masko iz lateksa, ki skriva njegove brazgotine.
Še en sijajen uspeh avstrijskega emigranta v Hollywoodu, Petra Lorreja, ki pod krinko kriminalne drame z elementi srhljivke zares pripoveduje zgodbo o tegobah izgnanstva in nuji nošenja družbenih mask.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
18.12. sobota
15.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Wanda
Barbara Loden, ZDA, 1970, 35mm, 1.85, barvni, 102', bp
Leta 1970 je ameriška avtorica Barbara Loden (simptomatično bolj znana kot žena/igralka političnega »skesanca« Elie Kazana) posnela svoje prvo – in zadnje – delo in z njim nastavila komajda opazno, a toliko bolj prodorno ogledalo novemu ameriškemu filmu. Od daleč se Wanda, odisejada junakinje iz obrobja delavske Amerike, ki obrne hrbet družini, se slepo odpravi v svet ter spajdaši z bančnim roparjem, zdi dovolj očitno intonirana z upornim duhom svojega časa. Vendar pa jo od utopizma (filmskih) kontrakultur loči pomembna razlika: njena junakinja se na svojem potovanju ne ozavešča ali osvobaja (kaj šele osmišlja); pogojev patriarhalnih in kapitalističnih odnosov ne prepoznava, zavrača ali presega, temveč jih s svojim telesom in golo eksistenco zgolj pooseblja.
Kratko uvodno predavanje: Alexander Horwath.
17.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Entuziazem (Entuziazm) – prvi kolut
Dziga Vertov, SZ, 1930, 35mm, 1.19, čb, 22', bp
»Entuziazem ni samo [prvi sovjetski] zvočni film, ampak tudi film o zvoku; natančneje: film, ki analitično raziskuje ideološki učinek zvoka v odnosu do podobe v gibanju, kar je zahtevalo zastavitev izredno kompleksne avdiovizualne strukture. Način te zastavitve pa je povezan s tematizacijo preloma v organizaciji družbe in v metodah produkcije – z deklarativnim sklicevanjem na dialektično metodo. Uporaba zvoka v filmu ni zastavljena kot preprosta aplikacija novih možnosti, ampak kot njihovo prebitje skozi nemožnost.« Miklavž Komelj (KINO!)
Razpotje (Crossroads) – prvi del
Bruce Conner, USA, 1976, 35mm, čb, 13', bp
Eden ključnih filmov kultnega pionirja avantgardnega kolaža: niz ekstremno počasnih posnetkov testne jedrske eksplozije, opremljen z glasbeno spremljavo sodobnega klasika Terryja Rileyja; pojem »strašne lepote« na delu.
Dan v Barbagii (Un giorno in Barbagia)
Vittorio De Seta, Italija, 1958, 35mm, barvni, 11', bp
»Film v svojem bistvu – kjer režiser ne le snema realnost, pač pa jo živi. /.../ Šlo je za film v njegovi najbolj povzdignjeni obliki, film, ki ima moč transformacije. Razumel sem stvari, ki jih poprej nikoli nisem, izkusil sem občutke, za katere nisem vedel, da jih imam. Počutil sem se, kot bi prepotoval izgubljeni raj.« Martin Scorsese
Kopijo filma je restavrirala Cineteca di Bologna.
Hiša je črna (Khaneh Siah Ast)
Forugh Farrokhzad, Iran, 1963, 35mm, čb, 21', avp
»Oglašam se iz globine noči, / iz brezna teme / in iz globine noči se oglašam, / če prihajaš k meni, prijatelj, / mi prinesi luč in odpri pogled / na vrvež srečne ulice.« Forugh Farrokhzad
Sedanjost (The Present)
Robert Frank, Kanada/Švica, 1996, 35mm, barvni, 24', bp
Preprosti predmeti, fotografije in dogodki spravijo legendarnega fotografa in filmarja Roberta Franka k razmišljanju o sebi in sedanjosti. Sprehaja se po svojem domu, obiskuje prijatelje, sprašuje se o svojih razmerjih, obletnici smrti svoje hčerke, duševni bolezni svojega sina in o svojem delu. »Ganljiv esej na temo zmožnosti izražanja kar najbolj intimnega v krhkem trenutku absolutnega vsakdana.« Alexander Horwath
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
19.00
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
HA. WEI. 14. marec 38 (HA.WEI. 14. März 38)
Neznani avtor, Avstrija, 1938, 16mm, čb, nemi, 13'
Anonimni amaterski film; naključen pogled na zgodovinsko prelomno obdobje skozi perspektivo srednjega razreda; kamera ujame Hitlerja, ljudi pri vrtnih opravilih, pri kajenju, pri druženju.
O prostem času (Spare Time)
Humphrey Jennings, VB, 1939, 35mm, čb, 15', bp
»Tik pred vojno je [Humphrey Jennings] zrežiral pomemben film O prostem času, ki pripoveduje o tovrstnih dejavnostih Britancev. Skupaj s tesnim sodelavcem, montažerjem Stewartom McAllisterjem, je Jennings iznašel poseben stil liričnega opisovanja življenja navadnih britanskih državljanov. Jennings in McAllister sta pogosto zmontirala posnetke z različnih lokacij in jih podložila s kontinuiranim zvokom: to je včasih ustvarilo kontrapunkt, ki je gledalca spodbujal, da sam išče povezavo med dogodki.« Kristin Thompson, David Bordwell (Svetovna zgodovina filma)
Cluny Brown
Ernst Lubitsch, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 100', bp
Zgodba romantične komedije je umeščena v leto 1939, ko se Evropa nahaja tik pred usodnim viharjem 2. svetovne vojne, in pripoveduje o ljubezni med nečakinjo inštalaterja vodovodnih cevi in šarmantnim češkim emigrantom v Angliji. Zadnji film, ki ga Ernst Lubitsch tudi sam dokonča; ganljiva, globoko humanistična in v svojem smislu za humor revolucionarna pripoved o odrešilni moči ljubezni v kriznih časih.
Uvodno predavanje: Alexander Horwath.
21.30
Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', bp
James Taylor je Voznik. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Dekle. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Mojstrovina.
»Peklenski asfalt je predvsem film, ki gre s svojo idejo do konca. In to je redkost na tem svetu; popolnoma iskren film.« Richard Linklater
Uvodna diskusija z Alexandrom Horwathom o vseh prejšnjih programih is sklopa Gostovanje Avstrijske kinoteke: Kinoteka je ...
19.12. nedelja
Kinoteka je zaprta.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
