V mesecu FEBRUARJU 2010 za vas v Slovenski kinoteki pripravljamo:
- Nadaljujemo z izjemno pregledno retrospektivo filmov KNJIGE O FILMIH.
V februarju 2010 sledi nadaljevanje 1. triade retrospektive: filmi po Knjigi o filmu (ur. Pam Cook). V februarju bomo obdelali naslednja poglavja: poglavje zvoka, barv, osvetlitev, kamere in montaže, poglavje svetovne kinematografije, študijskih primerov filmskega žanra, avtorstva (ne spreglejte kratkih retrospektiv J. Renoirja in A. Hitchcocka) ter poglavje razvoja filmske teorije, teorije feminizma in strukturalizma.
- 13. februarja prirejamo tradicionalni dogodek valentinovo za živali s sloganom: TI SI MOJ SmRČEK. V sodelovanju z Zavetiščem Horjul ter Društvom za zaščito živali Ljubljana in Kranj pripravljamo predavanje in dobrodelne stojnice.
- ABONMAJI 2010: Abonma Art kino snob, Abonma Zimzeleni, Abonma Mjuziklov, Abonma Na svoji zemlji, Abonma Film & … ter Abonma Opera in balet na filmu.
- Vsako soboto v januarju 2010 otroške matineje z otroškim rajanjem po projekcijah.
- Vsak četrtek ob 20. uri Osebna prtljaga, po določenih projekcijah pa sledijo pogovori z ustvarjalci filma.
Spored Slovenske kinoteke za mesec februar 2010
I. teden
Ponedeljek, 1. februar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
UPORABNO IN LEPO, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 10'
režija: Zvone Sintič
IVERI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: Jože Bevc
REQUIEM, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 10'
režija: Dušan Povh
KILOVATI ZA VAŠKO SKUPNOST, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 11'
režija: Ernest Adamič
OBISK PRI KIPARJU DOLINARJU, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 7'
režija: Ernest Adamič
TRIJE SPOMENIKI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 16'
režija: Dušan Povh
20.00 Slovenska filmska klasika
SAMORASTNIKI, Slovenija (Jugoslavija), 1963, 89'
režija: Igor Pretnar
igrajo: Majda Potokar, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi, Ožbejevi starši pa se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice pa Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 2. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
PEVEC JAZZA (The Jazz Singer), ZDA, 1927, 88', sp
režija: Alan Crosland
igrajo: Al Jolson, May McAvoy, Warner Oland
Pevec jazza je zgodba o sinu rabina Jackieju Rabinowitzu (Al Jolson), ki se vztrajno upira svojemu očetu. Namesto da bi nadaljeval ponosno družinsko tradicijo in svoj pevski talent uporabil za petje v sinagogi, se Jackie navdušuje nad džezovskimi melodijami. Nekega dne Jackie zapusti dom, odločen, da si v življenju sam izbere usodo. Minevajo leta in Jackie počasi uresničuje svoje sanje, ko ga nekega večera opazi znana pevka Mary Dale in ga vzame pod svoje okrilje.
20.00 Abonma Art kino snob
MANIFESTO (Manifesto), Jugoslavija/ZDA, 1988, 96', sp
režija: Dušan Makavejev
igrajo: Camilla Soeberg, Alfred Molina, Simon Callow
V izmišljeno vzhodno evropsko mestece Waldheim, kjer nič ni tako, kot se zdi, na obisk prispe kralj in med meščani povzroči precejšnje razburjenje. Iz takih ali drugačnih razlogov se začne okrog njega vrteti množica ljudi; enim po glavi roji atentat, drugi sledijo svojim strastem, tretji koristoljubju … Tipično makavejevska mešanica črne komedije in ostre politične satire.
Sreda, 3. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
JURSKI PARK (Jurassic Park), ZDA, 1993, 127', sp
režija: Steven Spielberg
igrajo: Sam Neill, Laura Dern, Jeff Goldblum
Na odmaknjenem otoku raste nov svet prastarih bitij – dinozavrov. Ti so rezultat osupljivega znanstvenega poskusa, ki namerava postati zgodovinski zabaviščni park za množice. Lastnik parka povabi štiri izbrane strokovnjake, da si prvi ogledajo čudež prazgodovine. Presenečenj polno potovanje po otoku pa se zaradi enega od strokovnjakov, ki namerava ukrasti zarodke dinozavrov, sprevrže v nočno moro dinozavrskih razsežnosti …
20.00 Abonma Zimzeleni
VSE O EVI (All About Eve), ZDA, 1950, 138', bp
režija: Joseph Leo Mankiewicz
igrajo: Bette Davis, Anne Baxter, George Sanders
Eve Harrington je igralka na začetku kariere, ki ubere bližnjico do zvezd – prek zvezd.
Spoprijatelji se z broadwaysko divo Margo Channing in njenim krogom prijateljev, ki vsak po svoje skušajo pomagati mladi Eve. Ta pa seveda ni tako nedolžna in naivna, kot sprva daje misliti in kmalu pokaže svoj pravi obraz, ko dobi priložnost namesto Margo zaigrati v eni izmed njenih predstav.
Bette Davis, Anne Baxter in nekje vmes tudi Marilyn Monroe v eni izmed najbolj ostrih, a duhovitih filmskih puščic, namerjenih proti šovbiznisu.
Četrtek, 04. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
MASKA (The Mask), ZDA, 1994, 95', sp
režija: Charles Rusell
igrajo: Jim Carrey, Peter Riegert, Peter Greene
Prijazen, miren in brez hrbtenice – to je Stanley Ipkiss. Njegovi dnevi se brez posebnega vznemirjenja stekajo v eno brezbarvno rečico, ko nekega dne najde nenavadno leseno masko.
Nič hudega sluteč si jo nadene in BUM – spremeni se v Masko, zmešanega, kičasto oblečenega nepridiprava, ki prekipeva od samozavesti in norih idej. Maska postane senzacija, ki osupne ljudi, kjer koli se prikaže. In ker je popolno nasprotje sramežljivega Stanleyja, se loti dvorjenja plavolase lepotice Tine, pevke v nočnem klubu, vendar mu načrte prekriža nekdo, ki nad zelenim razposajencem ni niti najmanj navdušen.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film (večer z Matejem Križnikom)
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po filmu sledi pogovor z direktorjem fotografije Matejem Križnikom, pogovor bo povezoval mag. Boštjan Miha Jambrek.
Petek, 5. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
UPORNIK BREZ RAZLOGA (Rebel Without a Cause), ZDA, 1955, 111', svp
režija: Nicholas Ray
igrajo: James Dean, Natalie Wood, Sal Mineo
James Dean je Jim Stark, na smrt čeden in nadvse razrvan mladenič, ki se s starši preseli v predmestje Los Angelesa, da bi za seboj pustil težavno preteklost. A težave mu kmalu sledijo in slej ko prej se bo moral odločiti, kako se bo z njimi spopadel – s starši, ki mu ne znajo nuditi ljubezni in topline, s sovrstniki, ki se jim mora kot prišlek dokazati, s svojimi dvomi …
Glasnik neke nove generacije, izgubljene v času, ki je obetal, a ni izpolnil obljube.
Boštjan Miha Jambrek bo imel uvodno predavanje z naslovom Razumevanje filmske podobe.
20.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
SLA PO ŽIVLJENJU (Lust for Life), ZDA, 1956, 122', svp
režija: Vincente Minnelli
igrajo: Kirk Douglas, Anthony Quinn, James Donald
Dela slikarja Vincenta Van Gogha danes visoko cenimo, a v času svojega življenja Van Gogh ni imel te sreče. Ni imel pravega zanosa za pridigarski poklic, prodal je le eno izmed svojih slik, v ljubezni mu je večkrat spodletelo, sporekel se je celo z najboljšim prijateljem in kolegom Paulom Gauguinom. V tej čudovito posneti biografski drami pa nam Kirk Douglas približa umetnika kot razrvanega, a genialnega in edinstvenega človeka, ki je svet upodobil tako kot še nihče prej pred njim.
Sobota, 6. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 1 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Petelinja družina prebiva v prijetni vasici Hrastovje, kjer v harmoniji živijo raznovrstne domače pernate živali.
Sledi kinotečno rajanje otrok s klovneso Evo Škofič Maurer.
16.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
POMLADNA ZGODBA (Conte de printemps), Francija, 1990, 109', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Anne Teyssedre, Hugues Quester, Florence Darel
Jeanne je živahna profesorica filozofije. Nenadoma se znajde sama v zaročenčevem neurejenem stanovanju. Na zabavi spozna študentko Natašo in sprejme povabilo, da začasno biva v spalnici njenega očeta, ki je z mlado spremljevalko večinoma zdoma. Kmalu se med seboj spoznajo, a načrti, ki jih imajo drug z drugim, niso vedno usklajeni.
Prvi izmed Rohmerjevih štirih ljubezenskih filmov, ki temeljijo na simboliki letnih časov.
18.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
ZIMSKA ZGODBA (Conte d'hiver), Francija, 1992, 115', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Charlotte Very, Frederic van den Driessche, Michael Voletti
Felicie in Charles se prepustita strastni počitniški romanci, a neuspešna izmenjava naslovov pretrga njun nadaljnji stik. Pet let pozneje Felicie v hladnem Parizu preživlja božični čas z materjo in hčerko. Razcepljena med dva moška ne more pregnati spominov na kratkotrajnoljubezen s Charlesom. Rohmerjeva zimska različica ljubezenske zgodbe si je prislužila dve nagradina berlinskem filmskem festivalu.
20.30 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
POLETNA ZGODBA (Conte d'été), Francija, 1996, 115', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Melvil Poupaud, Amanda Langlet, Gwenelle Simon
Gerard je še mladenič in pred prvo zaposlitvijo odide na pot v obmorsko mesto Dinard. Upa, da bo srečal svojo ljubezen – Leno, vendar se spoprijatelji z drugim dekletom. Prek pogovorov o naklonjenosti do Lene vedno bolj dvomi o resničnosti svojih besed.
23.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
JESENSKA ZGODBA (Conte d'automne), Francija, 1998, 107', sp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Marie Riviere, Beatrice Romand, Alain Libolt
Magali je vdova srednjih let, ki prideluje vino na jugu Francije. Njena najboljša prijateljica Isabelle se odloči, da ji bo polepšala jesen njenega življenja. Poiskala ji bo novega moža. Film, ki je Ericu Rohmerju prinesel dve nagradi na beneškem filmskem festivalu in nominacijo za zlatega leva.
II. teden
Ponedeljek, 8. februar 2010
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK – Vstop prost!
10.00 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM, Slovenija, 2003, 114'
režija: Franci Slak
igrajo: Pavle Ravnohrib, Vlado Novak, Matjaž Tribušon
Spomladi 1812 se v salonu barona Žige Zoisa znajdeta kratkohlačna prijatelja Prešernov France in Pacnjek: učenec France se pred zbrano gospodo odlikuje z recitacijo Vodnikove pesmi Ilirija oživljena, potepuškemu obstrancu Pacnjeku pa se vrata v visoko družbo za vselej zapro. Senca njegove izobčenske usode bo za vselej spremljala tudi Francetovo pot.
12.00 POD NJENIM OKNOM, Slovenija, 2003, 91'
režija: Metod Pevec
igrajo: Polona Juh, Marjana Brecelj, Saša Tabaković
Duša je mlada plesalka in plesna učiteljica. V razpetosti med dominantno mamo, odsotnim očetom in poročenim ljubimcem se zapleta v krizo tridesetih let, ki se še stopnjuje, ko zasluti, da jo nekdo zasleduje. Nato pa Duša dozori in se odloči odsloviti polovičarskega ljubimca, čeprav pričakuje njegovega otroka. Celo super samozavestna in erotično radoživa mama se pripravlja na vlogo ljubeče babice. Vsega pa je v resnici kriv nekdo, ki je že nekaj časa skrivaj prihajal pod njeno okno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 9. februar 2010
18.00 Abonma M (Musikal)
ŽAMETNE NOČI (Velvet Goldmine), VB/ZDA, 1998, 124', sp
režija: Todd Haynes
igrajo: Ewan McGregor, Jonathan Rhys-Meyers, Christian Bale
New York, 1984. Deset let po skrivnostnem izginotju glam rock zvezdnika Briana Slada se britanski novinar Arthur Stuart loti pisanja članka o svojem nekdanjem idolu, ki mu je nekoč spremenil življenje. Med vohljanjem po zvezdnikovem življenju naleti na serijo zamolčanih in vseskozi šokantnih dejstev.
Razkošna kostumska drama o divjih sedemdesetih letih 20. stoletja, v Cannesu nagrajena z zlato palmo za umetniške dosežke.
20.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
REKA BREZ POVRATKA (River of No Return), ZDA, 1954, 91', svp
režija: Otto Preminger
igrajo: Robert Mitchum, Marilyn Monroe, Rory Calhoun
Matt Calder živi s sinom ob reki, po kateri nekega dne priplujeta Kay in Harry, plesalka in kvartopirec. Matt jima pomaga, ko izgubita nadzor nad plovilom in Harry se možu za prijaznost oddolži tako, da mu ukrade konja in puško ter odjezdi proti najbližjem mestu. Kay, ki jo Harry v naglici pusti za seboj, se pridruži Mattu in njegovem sinu, ki po reki sledita nehvaležnemu tatu in obenem bežita pred bližajočimi se Indijanci. Kay se med potjo naveže na dečka, pa tudi oče je deležen pozornosti plavolasega dekleta.
Sreda, 10. februar 2010
18.00 Abonma Na svoji zemlji
EROTIKON, VRTILJAK STRASTI (Erotikon, Karussell der Leidenscahften), Slovenija (Jugoslavija), 1963, 87', bp
režija: Boštjan Hladnik
igrajo: Ingrid van Bergen, Gunnar Möller, Michael Cramer
Plesalka striptiza Ingrid si končno opomore, saj je njen mož Sven dobil boljšo zaposlitev. Dogodek naj bi proslavili v družbi s prijateljem Gunnarjem in njegovim dekletom Ullo. Skupaj se odpravijo na počitnice. Njihova prva postaja je cirkuški vagon, v katerem se med njimi spletejo nova ljubezenska razmerja. Ingrid spet privlači njen nekdanji ljubimec Gunnar, Svenu pa je všeč privlačno Gunnarjevo dekle. Ustavijo se v razpadajoči graščini. V njej živi le star grajski čuvaj, ki mu je žena umrla ob bombardiranju graščine. S tem mu je bilo odvzeto tisto, kar je bilo v njegovem življenju najsvetejše. Soočenje z nesmislom in kaosom tega sveta, ki sta utelešena v ruševinah gradu, povzroči, da se para zopet najdeta.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
PRAVILO IGRE (La Règle du jeu), Francija, 1939, 110', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Nora Gregor, Paulette Dubost, Mila Parély
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, te pa se poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, svojčas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Po zaslugi izvrstne režije danes Pravilo igre velja za enega največjih in najvplivnejših filmov vseh časov.
Četrtek, 11. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
OKUS PO MEDU (A Taste of Honey), VB, 1961, 100', bp
režija: Tony Richardson
igrajo: Dora Bryan, Robert Stephens, Rita Tushingham
Po sivi pristaniški obali se podi Jo, samosvoja mladenka, ki išče svoje mesto v tem svetu. Ob tem ji prav nič ne pomaga, da je hči lahkožive pevke, ki se bolj kot z Jo ukvarja z vedno novimi ljubimci.
Ko jo tako mati naposled pusti samo in se odseli k premožnemu trgovcu, Jo pusti šolo in začne uresničevati svoje skromne sanje. Dobi si službo, najde stanovanje in celo prijatelja, ki se vseli k njej. Vendar se ji načrti podrejo, ko izve, da je njena prva in edina noč z mornarjem Tommyjem obrodila sad, ki dan za dnem v njej raste in opozarja nase.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Petek, 12. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
ZAKON MARIJE BRAUN (Die Ehe der Maria Braun), ZRN, 1979, 120', svp
režija: Rainer Werner Fassbinder
igrajo: Hanna Schygulla, Klaus Löwitsch, Ivan Desny
Pred koncem druge svetovne vojne spoznamo Mario Braun, ki se odloči, da bo iz dane situacije kar največ naredila zase in za svoj vzpon po lestvici v porušeni družbi. Poroči se z vojakom, a zakon traja le dober dan, nakar Maria postane vdova. Kljub temu si ne pusti ukrasti vetra izpod peruti in se odločno loti gradnje svojega delčka nove Nemčije. Postane drzna poslovna ženska, ki se ne ustavi pred nobeno oviro, tudi če to pomeni, da mora za dosego cilja uporabiti svoje ženske atribute.
Zgodba nemškega gospodarskega čudeža skozi oči ženske, ki je v času brez moških našla uspeh, toda kot se tolikokrat rado zgodi, ne tudi sreče.
20.30 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
PAISA (Paisà), Italija, 1946, 120', svp
režija: Roberto Rossellini
igrajo: Carmela Sazio, Robert Van Loon, Benjamin Emanuel
Po filmu Rim, odprto mesto, ki je govoril o bratstvu in solidarnosti v uporu proti okupatorju, je Rosselini posnel film Paisa, ki je z glavno temo spodletele komunikacije in vojne zmede treznejši, kompleksnejši in manj propaganden izdelek italijanskega neorealizma. Sestavljen iz šestih epizodnih zgodb, ki sledijo ameriškim vojakom, partizanom, ženskam, otrokom in duhovščini v času konca druge svetovne vojne v Italiji, je film pripoved o človeškem stanju in prvi polovici dvajsetega stoletja, ki je z migracijami in vojno zaznamovala svet in Evropo.
Sobota, 13. februar 2010
Otroška matineja: naj valentinovo preseneti tudi živali – TI SI MOJ SmRČEK!
10.00 KRALJEVSTVO MAČK (Neko no ongaeshi), Japonska, 2002, 75', sp
Magična zgodbica o deklici Haru, ki živi povsem vsakdanje življenje. Ko nekega dne po naključju reši življenje nenavadni mački, se v njenem življenju začnejo dogajati nenavadne reči. Mačji kralj nagradi njeno dobroto in ji predlaga, da se poroči z njegovim sinom. Haru se prepusti toku dogodkov in začne ceniti prav vsak dan v življenju.
13.00 PREDAVANJE ODGOVORNO SKRBNIŠTVO IN KOLEKTIVNA ODGOVORNOST (Polona Samec in Katarina Wallas)
Ves čas bodo v preddverju stojnice Zavetišča Horjul, Društva za zaščito živali Ljubljana in Kranj.
18.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): komedija
LEPOTICA POD KRINKO (Miss Congeniality), ZDA/Avstralija, 2000, 109', sp
režija: Donald Petrie
igrajo: Sandra Bullock, Michael Caine, Benjamin Bratt
Agentka FBI, možata Gracie Hart, navkljub negodovanju prejme nalogo – zaigrati mora Miss New Jerseyja in se udeležiti prireditve za izbor Mis Amerike, kjer bo skušala preprečiti grožnjo bombnega napada na tekmovanju. To pa je lažje reči kot storiti, saj agentka Hart ne premore niti kančka prirojene elegance in glamurja, zato za njeno preobrazbo angažirajo ostarelega strokovnjaka in, voila, lepotica pod krinko je rojena!
20.30 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): akcijsko- pustolovski
PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ (Wo hu cang long), Tajvan/Hongkong/ZDA/Kitajska, 2000, 120', sp
režija: Ang Lee
igrajo: Čow Jun-Fat, Michelle Yeoh, Džang Ji Ji
Naslov se nanaša na star kitajski pregovor, ki opisuje prostor, kjer nič ni tako, kot je videti na prvi pogled; prostor, v katerem domujejo junaki in se okrog njih pletejo legende. Li Mu Bai je prekaljen in znamenit mečevalec, ki lepega dne odloži svoje orožje, starodavni meč Zelena usoda, da bi se lahko posvetil neizpolnjeni ljubezni, ki jo goji do plemenite bojevnice Ju Šu Lien. Načrte mu prekriža zagrizena sovražnica Zlobna lisica, ki je v grob spravila že njegovega učitelja. Štrene nepovratno zameša še mlada pustolovka, princesa Jen, ki niha med dobrim, zlim, strastno ljubeznijo do puščavskega razbojnika in kraljevsko poroko.
Razkošna metafizična pravljica, morda najboljši sabljaški film vseh časov.
III. teden
Ponedeljek, 15. februar 2010
18.00 Slovenski film iz zakladnice SFA
KAKO SMO IZPOLNILI OBLJUBO, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 9'
režija: Jože Bevc
JANEZ CESAR, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 10'
režija: Jože Pogačnik
OB ŽICI 1959, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 24'
režija: Lojze Jurc
III. MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA 1959, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 11'
režija: France Kosmač
NAŠI NAJBOLJŠI, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 14'
režija: Dušan Povh
REVOLUCIONARNI VAL 1917–1920, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 14'
režija: Zvone Sintič
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 Petnajst let pozneje
KO JE NEBO PREVISOKO IN ZEMLJA PRETRDA (Sky too high, soil too hard), Slovenija, 2008, 73', svp
režija: Rudi Uran
igrajo: Dželaludina Pašić, Edin Ikanović, Mirnesa Čerimović,
Film je izpoved štirih mladih iz vzhodne Bosne, ki so preživeli Srebreniški genocid leta 1995. Zdaj kot dijaki in študentje poskušajo najti smisel in pot skozi življenje. Izpovedi protagonistov segajo v njihovo otroštvo, ki so ga preživeli v oblegani Srebrenici. Njihovi spomini se navezujejo na navidezno trivialne dogodke (iskanje hrane, pričakovanje pomoči, obiskovanje šole, igra ...), ki pa so imele v tedanjih razmerah povsem drugačno konotacijo. Skozi vsakdanji boj za preživetje se na eni strani kaže vsa tragika navadnih ljudi in na drugi inertnost in nehotenje Evrope in sveta, da bi rešila obupne razmere.
Torek, 16. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): sodobni kriminalni film
ŠKORPIJON UBIJA/UMAZANI HARRY (Dirty Harry), ZDA, 1971, 102', bp
režija: Don Siegel
igrajo: Clint Eastwood, Harry Guardino, Reni Santoni
Inšpektor Harry Callahan, hladen kot špricer in z nezmotljivim očesom za reševanje zapletenih primerov, je samotar, ki se ne brani niti najbolj neuglednih nalog, s čimer si je med kolegi prislužil vzdevek Umazani. Njegova naslednja naloga je najti psihopatskega morilca, ki se v sporočilih policiji predstavlja kot Škorpijon.
Kultna policijska kriminalka, ki je Clintu Eastwoodu zagotovila večno slavo, nam pa obilo užitkov ob gledanju.
20.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): vestern
NEOPROŠČENO (Unforgiven), ZDA, 1992, 131', sp
režija: Clint Eastwood
igrajo: Clint Eastwood, Gene Hackman, Morgan Freeman
Upokojeni revolveraš William Munny, ki je nekoč po Divjega zahodu slovel kot neusmiljen, brezvesten množični morilec in ropar, zdaj na odročni kmetiji sredi prerije vzgaja svoja majhna otroka in redi prašiče. Da bi otrokoma brez matere, ženske, ki ga je naučila poštenega življenja, zagotovil boljšo prihodnost, sprejme še zadnji umazani posel: proti plačilu naj bi ubil dva kavboja, ki sta neki prostitutki razrezala obraz.
Sreda, 17. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): melodrama
ZAPISANO V VETRU (Written on the Wind), ZDA, 1957, 99', bp
režija: Douglas Sirk
igrajo: Rock Hudson, Lauren Bacall, Robert Stack
Sin bogatega naftnega tajkuna Kyle Hadley se na prvi pogled zaljubi v tajnico Lucy in na prvem zmenku, ko jo odpelje med oblake, ji razkrije svoje srce. Lucy je sprva zadržana, saj pozna Kylov sloves nepopravljivega osvajalca ženskih src, toda njegova iskrena izpoved jo prepriča, zato sprejme njegovo snubitev. Poroka pa ne razveseli prav vseh, saj je tu še Mitch, Kylov prijatelj iz otroštva, ki se je prav tako zagledal v Lucy. Tolažiti ga skuša Marylee, Kylova sestra, a kaj, ko v Mitchevih očeh ona Lucy ne seže niti do kolen.
Pod površjem presenetljivo subverzivna ironizacija žanra melodrame in ena izmed priznanih mojstrovin Douglasa Sirka vas bo popeljala prav v temačno osrčje ameriške zgodbe o uspehu.
20.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): znanstvena fantastika in grozljivka
STVOR (The Thing), ZDA, 1982, 109', sp
režija: John Carpenter
igrajo: Kurt Russell, Wilford Brimley, T. K. Carter
Vsakdan ameriške znanstvene odprave na Antarktiki zmoti tolpa poblaznelih Norvežanov, ki s helikopterjem preganja na videz miroljubnega psa. Helikopter strmoglavi in vsi potniki izgubijo življenje, Američani pa psa odpeljejo v svoj tabor. Izkaže se, da je prijazna žival le krinka za grozovito pošast iz vesolja, ki je sposobna mutirati v katero koli organsko obliko. Klavstrofobično ledeno okolje postane prizorišče krvavega boja na življenje in smrt. Priredba istoimenske srhljivke iz leta 1951 producenta (in najverjetneje tudi režiserja) Howarda Hawksa izvirnik oplemeniti s parado gnusnih in nadvse nazornih posebnih učinkov ter hektolitri prelite krvi.
Četrtek, 18. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
IZ VODE REŠENI BOUDU (Boudu sauvé des eaux), Francija, 1932, 85', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Michel Simon, Charles Grandval, Marcelle Hainia
Nekega lepega pariškega dne gospod Lestingois, ugledni knjigarnar in plemenit človekoljub, med oprezanjem po ulicah na drugem koncu daljnogleda opazi razmršenega potepuha, ki skoči naravnost v Seno. Lestingois se ne obotavlja in hiti rešit potepuha iz vode, a ta se svojemu pogumnemu rešitelju upira. Nesojeni utopljenec se predstavi kot Boudu in Lestingois ga dobrodušno sprejme pod svojo streho, čeprav ga zato njegovi sostanovalki – nadležna žena in služkinja/ljubica – gledata malce postrani. A neotesani in prek vseh mer živahni Boudu se novemu življenju v meščanski hiši prilagaja tako zlahka kot slon v trgovini s porcelanom.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film (večer z Nino Rakovec)
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po filmu sledi pogovor z igralko Nino Rakovec, pogovor bo povezovala Nives Dornik.
Petek, 19. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
ZLOČIN GOSPODA LANGEA (Le crime de Monsieur Lange), Francija, 1935, 80', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: René Lefěbvre, Jules Berry, Sylvie Bataille
V neki obmejni hotelski bar se neke noči zatečeta moški in ženska. Eden od obiskovalcev bara se zave, kdo je neznanec, saj ga je nedolgo pred tem videl na policijskem plakatu. Njegova spremljevalka Valentina zato pove zgodbo o zločinu, zaradi katerega bežita. Ta se začne, ko lastnik založniške hiše nepričakovano izgine, zaradi česar se sodelavci in člani okoliških organizacij odločijo sami združiti moči in nadaljevati delo. Pri tem so tako uspešni, da se lastnik vrne in hoče ponovno prevzeti vajeti nad poslom. Po pijani noči se konflikt med lastnikom in zaposlenimi stopnjuje, dokler se ne zgodi uboj.
20.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
IZLET (Une partie de Campagne), Francija, 1936, 44', sp
režija: Jean Renoir
igrajo: Sylvia Bataille, Georges D'Arnoux, Jacques Borel
Pariška družina se odpravi na enodnevni izlet na podeželje. Hči se spogleduje s postavnim mladeničem. Štirinajst let pozneje se družina vrne na isti kraj, tam hči sreča istega mladeniča, nesojenega ljubimca. Pogovarjata se o zapravljenih priložnostih v življenju.
Za Renoirja značilna filmska poezija, prirejena po zgodbi Guya de Maupassanta.
Sobota, 20. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 2 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Spoznali bomo Koki, ljubko majhno štiriletno kokoško, njenega glasbeno nadarjenega očeta petelina, skrbno in delovno mamo kokoš, rahlo pozabljivo babico kokoš in Kokijinega še ne rojenega bratca Jajčka ter njenega najboljšega prijatelja in najbližjega soseda Račka, s katerim se odpravljata na avanture, ki ju skoraj vedno spravijo v težave.
Sledi poučna delavnica v sodelovanju z ZOO Ljubljana.
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
ARETIRANI DESETAR (Le Caporal épinglé), Francija, 1962, 90', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Jean-Pierre Cassel, Claude Brasseur, O.E. Hasse
Pariški desetar iz ugledne družine se po nemški zasedbi Francije znajde v taborišču, skupaj s pisano druščino sotrpinov. Natakarja, kmet, ki se je preživljal s prodajo mleka, delavec in idealistični intelektualec – vsi se znajdejo na istem kraju. Desetar se ne sprijazni z usodo in se s pomočjo sojetnikov nenehno pripravlja na nov pobeg, čeprav mu prvič ne uspe.
20.00 Abonma Opera in balet na filmu
Dunajska državna opera 1997
WOZZECK (Wozzeck)
skladatelj: Alban Berg
režija: Adolf Drese
dirigent: Claudio Abbado
pevci: F. Grundheber, H. Behrens, W. Raffeiner, P. Langridge, H. Zednik, A. Haugland.
Dr. Gregor Pompe bo imel uvodno predavanje.
IV. teden
Ponedeljek, 22. februar 2010
18.00 Štiridesetletnica filma Oxygen
OXYGEN, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 88'
režija: Matjaž Klopčič
igrajo: Stevo Žigon, Dušica Žegarac, Dare Ulaga
Na osamljeni zeleni otok prodira pohlepna velesila s svojo tehnizacijo, ki grozi, da bo uničila samostojnost tega raja. Mladina na otoku se zbira v protestne skupine hipijev, ki skušajo na političnem prizorišču zamenjati oblast, da otok ne bi bil priključen veliki celini.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 Večer Kinotečnega kluba
ODPRTO PLATNO ČLANOV KINOTEČNEGA KLUBA
21.30 KinoLab: BALŽALORSKY / DRAŠLER TRIO
Koncert free-jazz improvizacije ob spremljavi animiranih filmov.
Zasedba: Vitja Balžalorsky – električna kitara, Jošt Drašler – kontrabas, Vid Drašler – bobni/tolkala
Torek, 23. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
SENCA DVOMA (Shadow of a Doubt), ZDA, 1943, 108', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Teresa Wright, Joseph Cotten, Macdonald Carey
V prijetni družinici sredi domačnega malega mesta se veselijo – na obisk prihaja Charlie, svetovljan in ljubljeni stric mlade soimenjakinje Charlie. Ta ga še posebno težko pričakuje, saj ji v njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Ko Charlie prispe, nečakinja kmalu opazi njegovo nenavadno obnašanje.
Bistra in pozorna, kot je, ugane strašno skrivnost, ki jo je stric Charlie prinesel s seboj iz velikega mesta, a to jo spravi v veliko nevarnost, saj njen striček ne želi tvegati razkritja pred drugimi družinskimi člani.
Jože Dolmark bo imel uvodno predavanje z naslovom Avtorski film.
20.00 Abonma Film & … psihoanaliza
KRIŽANA LJUBIMCA (Chikamatsu monogatari), Japonska, 1954, 102', ap
režija: Kendži Mizoguči
igrajo: Kacuo Hasegava, Kjoko Kagava, Eitaro Šindo
Film je nastal po gledališki igri znanega dramatika Čikamatsuja Monzaemona (1653–1724). Namesto običajne zgodbe o prepovedani ljubezni in begu mladih ljubimcev se tu kot vodilni motiv pojavljata zvestoba in predanost uradnika pokvarjenemu monopolistu in na drugi strani želja njegove žene, da bi možu dokazala nezvestobo. Naivnost ženo pripelje do bega, na katerem se ji pridruži krivično obdolženi uradnik. Zgodba vodi gledalca skozi nepričakovane zaplete in nesporazume v brezupno situacijo. Šele ko je na videz vse izgubljeno, si ljubimca priznata ljubezen ... Pretresljiva zgodba, polna japonske lirike in vtisov življenja.
Po projekciji filma bo predaval Dušan Rutar o psihoanalizi v filmu.
Sreda, 24. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
PSIHO (Psycho), ZDA, 1960, 109', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Anthony Perkins, Janet Leigh, Vera Miles
Zaupanja vredna tajnica Marion Crane se nekega dne ne more upreti skušnjavi in se z veliko vsoto šefovega denarja odpelje iz mesta. Ko išče kraj, kjer bi prespala, se zateče v zakoten motel. Lastnik motela Norman Bates je napet, introvertiran mladenič, ki z gospodovalno materjo prebiva v nekoliko grozljivi hiši nad motelom. Ko v mestu opazijo, da je Marion izginila, njena sestra najame zavarovalniškega detektiva, ki na sledi naleti na kopico neprijetnih presenečenj.
Široko priznan kot Hitchcockov najboljši film, zagotovo pa najvplivnejši.
20.00 Abonma FILM & … psihoanaliza
MATI IN SIN (Mat i syn), Rusija, 1997, 73', ap
režija: Aleksandr Sokurov
igrajo: Aleksej Ananišnov, Gudrun Geyer
Hipnotična in pretresljiva zgodba o sinu, ki skrbi za svojo umirajočo mater. Kot da sta njuni vlogi zdaj zamenjani, sin nežno hrani, umiva in češe žensko, ki ga je rodila. Skupaj gresta na sprehod po gozdu in ko se mama utrudi, jo sin odnese domov, kjer zaspi, medtem pa sam med refleksijami o svoji preteklosti hodi naprej, po obali, opazujoč naravni potek stvari, tako lep in tako neusmiljen hkrati.
Po projekciji filma bo Dušan Rutar predaval o psihoanalizi v filmu.
Četrtek, 25. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
PTIČI (The Birds), ZDA, 1963, 119', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Rod Taylor, Jessica Tandy, Suzanne Pleshette
V trgovinici z domačimi ljubljenčki nekje v mestu San Francisco se za trenutek srečata Melanie Daniels in Mitch Brenner. Ona je navihana ljubljenka mestne visoke družbe, on zadržani, a očarljivi samec. Da bi se mu približala, se Melanie odpravi za njim na otok, kjer preživi vikend z njim, njegovo malo sestro in nekoliko vzvišeno materjo. Že na vožnji do otoka Melanie napade galeb, kmalu pa se v mestecu zgodi še več bizarnih napadov, v katerih se trume ptic zgrnejo nad nič hudega sluteče otočane.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Petek, 26. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): feministična teorija filma
MAROKO (Morocco), ZDA, 1930, 92', svp
režija: Josef von Sternberg
igrajo: Gary Cooper, Marlene Dietrich, Adolphe Menjou
Tujska legija skupaj s puščavskim vetrom prispe v maroško mestno oazo, z možmi, željnimi hladnih opojnih napitkov in družbe nasprotnega spola. Zvečer se vojaki zabavajo v klubu, kjer njihova utrujena ušesa božajo melodije pevke Amy Jolly. Amy je drzna in svojeglava ter nima posebnega zaupanja v moški spol. A med vojaki se najde eden, ki bi ji lahko bil kos – cinični Tom Brown, ki jo preseneti z dejanjem pravega džentelmena. Toda, ali je ljubezen med izkušenim puščavskim junakom in nič manj izkušeno barsko pevko v teh razmerah sploh zares mogoča?
20.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): feministična teorija filma
ANTONIA NA CELI ČRTI (Antonia's Line), Nizozemska/Belgija/VB, 1995, 102', sp
režija: Marleen Gorris
igrajo: Willeke von Ammelrooy, Els Dottemans, Dora van der Groen
V neki majhni nizozemski vasici se močna, odločna matriarhinja spominja svojega življenja, razmišlja o generacijah svoje družine, prijateljih, zbranih okoli mize, in o ciklični naravi časa. Njen uspeh je v brezkompromisni toleranci do vseh njenih družinskih članov, v njeni ljubezni in ljubezni njenih potomcev, ki presega meje spola in togih družbenih norm, ko pride do vprašanj spolne usmerjenosti.
Sobota, 27. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 3 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Petelinja družina prebiva v prijetni vasici Hrastovje, kjer v harmoniji živijo raznovrstne domače pernate živali, Koki, majhna kokoška, oče petelin, mama kokoš, bratec Jajček ter njen prijatelj, sosed Raček.
Sledi kinotečno rajanje otrok z Zavodom Enostavno Prijatelji.
17.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–545): strukturalizem in učinki, gledanje filma, občinstvo
TRI BARVE: BELA (Trois couleurs: blanc), Francija, Švica, Poljska, 1994, 91', sp
režija: Krzysztof Kieślowski
igrajo: Zbigniew Zamachowski, Julie Delpy, Janusz Gajos
Drugi del trilogije Tri barve se osredotoči na pojem enakopravnosti, ki naj bi jo simbolizirala bela. Poljskemu emigrantu Karolu gre kot frizerju v Parizu dobro. Življenje mu polepša predvsem poroka s privlačno Dominique. Zakon se kmalu izjalovi, kar pripelje Karola do popolnega osiromašenja. Obubožan se vrne na Poljsko, a še vedno ne more preboleti ljubezni do ošabne nekdanje žene, zato se povsem preda uresničevanju nenavadnega maščevanja ... Paradoksalno bi film kljub simbolični podlagi beline z lahkoto označili za ganljivo črno komedijo. Dobitnik srebrnega medveda za režijo na berlinskem mednarodnem festivalu.
19.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): strukturalizem in učinki, gledanje filma, občinstvo
VSE GRE DOBRO (Tout va bien), Francija/Italija, 1972, 95', svp
režija: Jean-Luc Godard, Jean-Pierre Gorin
igrajo: Yves Montand, Jane Fonda, Vittorio Caprioli
Godard se v tej postrevolucionarni filmski študiji družbe vpraša po kopici vprašanj, med drugim: ali lahko ljubezen preživi revolucijo in v kakšnem stanju je zdaj ideologija? Vse skupaj zaplete med vrstice zgodbe o tipičnem paru umetnikov in intelektualcev, ki se znajde sredi stavke razburjenih delavcev v mesni predelovalnici. Vse je dobro? Če poznate Godarda, potem dobro veste, da to še zdaleč ne drži.
21.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 546–547): postmodernizem in film
CMOK CMOK, BUM BUM (Kiss Kiss Bang Bang), ZDA, 2005, 103', sp
režija: Shane Black
igrajo: Robert Downey Jr., Val Kilmer, Michelle Monaghan
Režiser serije filmov Smrtonosno orožje se tokrat na moderen način loteva klasičnega noirovskega žanra. Harry Lockhart, tat iz New Yorka, se po neuspešnem kriminalnem podvigu v Los Angelesu pred policijo zateče na igralsko avdicijo. Na svoje veliko presenečenje mu dodelijo vlogo detektiva in ga povabijo na bleščečo filmsko zabavo. Tam spozna zasebnega detektiva, ki mu ponudi pomoč pri pripravi na vlogi, sreča pa celo svojo davno simpatijo, igralko Harmony Lane. Harry se tako kar sam od sebe znajde v središču hudo zapletene preiskave umora.
foto: Slovenska kinoteka
- Nadaljujemo z izjemno pregledno retrospektivo filmov KNJIGE O FILMIH.
V februarju 2010 sledi nadaljevanje 1. triade retrospektive: filmi po Knjigi o filmu (ur. Pam Cook). V februarju bomo obdelali naslednja poglavja: poglavje zvoka, barv, osvetlitev, kamere in montaže, poglavje svetovne kinematografije, študijskih primerov filmskega žanra, avtorstva (ne spreglejte kratkih retrospektiv J. Renoirja in A. Hitchcocka) ter poglavje razvoja filmske teorije, teorije feminizma in strukturalizma.
- 13. februarja prirejamo tradicionalni dogodek valentinovo za živali s sloganom: TI SI MOJ SmRČEK. V sodelovanju z Zavetiščem Horjul ter Društvom za zaščito živali Ljubljana in Kranj pripravljamo predavanje in dobrodelne stojnice.
- ABONMAJI 2010: Abonma Art kino snob, Abonma Zimzeleni, Abonma Mjuziklov, Abonma Na svoji zemlji, Abonma Film & … ter Abonma Opera in balet na filmu.
- Vsako soboto v januarju 2010 otroške matineje z otroškim rajanjem po projekcijah.
- Vsak četrtek ob 20. uri Osebna prtljaga, po določenih projekcijah pa sledijo pogovori z ustvarjalci filma.
Spored Slovenske kinoteke za mesec februar 2010
I. teden
Ponedeljek, 1. februar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
UPORABNO IN LEPO, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 10'
režija: Zvone Sintič
IVERI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: Jože Bevc
REQUIEM, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 10'
režija: Dušan Povh
KILOVATI ZA VAŠKO SKUPNOST, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 11'
režija: Ernest Adamič
OBISK PRI KIPARJU DOLINARJU, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 7'
režija: Ernest Adamič
TRIJE SPOMENIKI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 16'
režija: Dušan Povh
20.00 Slovenska filmska klasika
SAMORASTNIKI, Slovenija (Jugoslavija), 1963, 89'
režija: Igor Pretnar
igrajo: Majda Potokar, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi, Ožbejevi starši pa se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice pa Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 2. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
PEVEC JAZZA (The Jazz Singer), ZDA, 1927, 88', sp
režija: Alan Crosland
igrajo: Al Jolson, May McAvoy, Warner Oland
Pevec jazza je zgodba o sinu rabina Jackieju Rabinowitzu (Al Jolson), ki se vztrajno upira svojemu očetu. Namesto da bi nadaljeval ponosno družinsko tradicijo in svoj pevski talent uporabil za petje v sinagogi, se Jackie navdušuje nad džezovskimi melodijami. Nekega dne Jackie zapusti dom, odločen, da si v življenju sam izbere usodo. Minevajo leta in Jackie počasi uresničuje svoje sanje, ko ga nekega večera opazi znana pevka Mary Dale in ga vzame pod svoje okrilje.
20.00 Abonma Art kino snob
MANIFESTO (Manifesto), Jugoslavija/ZDA, 1988, 96', sp
režija: Dušan Makavejev
igrajo: Camilla Soeberg, Alfred Molina, Simon Callow
V izmišljeno vzhodno evropsko mestece Waldheim, kjer nič ni tako, kot se zdi, na obisk prispe kralj in med meščani povzroči precejšnje razburjenje. Iz takih ali drugačnih razlogov se začne okrog njega vrteti množica ljudi; enim po glavi roji atentat, drugi sledijo svojim strastem, tretji koristoljubju … Tipično makavejevska mešanica črne komedije in ostre politične satire.
Sreda, 3. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
JURSKI PARK (Jurassic Park), ZDA, 1993, 127', sp
režija: Steven Spielberg
igrajo: Sam Neill, Laura Dern, Jeff Goldblum
Na odmaknjenem otoku raste nov svet prastarih bitij – dinozavrov. Ti so rezultat osupljivega znanstvenega poskusa, ki namerava postati zgodovinski zabaviščni park za množice. Lastnik parka povabi štiri izbrane strokovnjake, da si prvi ogledajo čudež prazgodovine. Presenečenj polno potovanje po otoku pa se zaradi enega od strokovnjakov, ki namerava ukrasti zarodke dinozavrov, sprevrže v nočno moro dinozavrskih razsežnosti …
20.00 Abonma Zimzeleni
VSE O EVI (All About Eve), ZDA, 1950, 138', bp
režija: Joseph Leo Mankiewicz
igrajo: Bette Davis, Anne Baxter, George Sanders
Eve Harrington je igralka na začetku kariere, ki ubere bližnjico do zvezd – prek zvezd.
Spoprijatelji se z broadwaysko divo Margo Channing in njenim krogom prijateljev, ki vsak po svoje skušajo pomagati mladi Eve. Ta pa seveda ni tako nedolžna in naivna, kot sprva daje misliti in kmalu pokaže svoj pravi obraz, ko dobi priložnost namesto Margo zaigrati v eni izmed njenih predstav.
Bette Davis, Anne Baxter in nekje vmes tudi Marilyn Monroe v eni izmed najbolj ostrih, a duhovitih filmskih puščic, namerjenih proti šovbiznisu.
Četrtek, 04. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
MASKA (The Mask), ZDA, 1994, 95', sp
režija: Charles Rusell
igrajo: Jim Carrey, Peter Riegert, Peter Greene
Prijazen, miren in brez hrbtenice – to je Stanley Ipkiss. Njegovi dnevi se brez posebnega vznemirjenja stekajo v eno brezbarvno rečico, ko nekega dne najde nenavadno leseno masko.
Nič hudega sluteč si jo nadene in BUM – spremeni se v Masko, zmešanega, kičasto oblečenega nepridiprava, ki prekipeva od samozavesti in norih idej. Maska postane senzacija, ki osupne ljudi, kjer koli se prikaže. In ker je popolno nasprotje sramežljivega Stanleyja, se loti dvorjenja plavolase lepotice Tine, pevke v nočnem klubu, vendar mu načrte prekriža nekdo, ki nad zelenim razposajencem ni niti najmanj navdušen.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film (večer z Matejem Križnikom)
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po filmu sledi pogovor z direktorjem fotografije Matejem Križnikom, pogovor bo povezoval mag. Boštjan Miha Jambrek.
Petek, 5. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
UPORNIK BREZ RAZLOGA (Rebel Without a Cause), ZDA, 1955, 111', svp
režija: Nicholas Ray
igrajo: James Dean, Natalie Wood, Sal Mineo
James Dean je Jim Stark, na smrt čeden in nadvse razrvan mladenič, ki se s starši preseli v predmestje Los Angelesa, da bi za seboj pustil težavno preteklost. A težave mu kmalu sledijo in slej ko prej se bo moral odločiti, kako se bo z njimi spopadel – s starši, ki mu ne znajo nuditi ljubezni in topline, s sovrstniki, ki se jim mora kot prišlek dokazati, s svojimi dvomi …
Glasnik neke nove generacije, izgubljene v času, ki je obetal, a ni izpolnil obljube.
Boštjan Miha Jambrek bo imel uvodno predavanje z naslovom Razumevanje filmske podobe.
20.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
SLA PO ŽIVLJENJU (Lust for Life), ZDA, 1956, 122', svp
režija: Vincente Minnelli
igrajo: Kirk Douglas, Anthony Quinn, James Donald
Dela slikarja Vincenta Van Gogha danes visoko cenimo, a v času svojega življenja Van Gogh ni imel te sreče. Ni imel pravega zanosa za pridigarski poklic, prodal je le eno izmed svojih slik, v ljubezni mu je večkrat spodletelo, sporekel se je celo z najboljšim prijateljem in kolegom Paulom Gauguinom. V tej čudovito posneti biografski drami pa nam Kirk Douglas približa umetnika kot razrvanega, a genialnega in edinstvenega človeka, ki je svet upodobil tako kot še nihče prej pred njim.
Sobota, 6. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 1 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Petelinja družina prebiva v prijetni vasici Hrastovje, kjer v harmoniji živijo raznovrstne domače pernate živali.
Sledi kinotečno rajanje otrok s klovneso Evo Škofič Maurer.
16.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
POMLADNA ZGODBA (Conte de printemps), Francija, 1990, 109', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Anne Teyssedre, Hugues Quester, Florence Darel
Jeanne je živahna profesorica filozofije. Nenadoma se znajde sama v zaročenčevem neurejenem stanovanju. Na zabavi spozna študentko Natašo in sprejme povabilo, da začasno biva v spalnici njenega očeta, ki je z mlado spremljevalko večinoma zdoma. Kmalu se med seboj spoznajo, a načrti, ki jih imajo drug z drugim, niso vedno usklajeni.
Prvi izmed Rohmerjevih štirih ljubezenskih filmov, ki temeljijo na simboliki letnih časov.
18.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
ZIMSKA ZGODBA (Conte d'hiver), Francija, 1992, 115', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Charlotte Very, Frederic van den Driessche, Michael Voletti
Felicie in Charles se prepustita strastni počitniški romanci, a neuspešna izmenjava naslovov pretrga njun nadaljnji stik. Pet let pozneje Felicie v hladnem Parizu preživlja božični čas z materjo in hčerko. Razcepljena med dva moška ne more pregnati spominov na kratkotrajnoljubezen s Charlesom. Rohmerjeva zimska različica ljubezenske zgodbe si je prislužila dve nagradina berlinskem filmskem festivalu.
20.30 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
POLETNA ZGODBA (Conte d'été), Francija, 1996, 115', svp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Melvil Poupaud, Amanda Langlet, Gwenelle Simon
Gerard je še mladenič in pred prvo zaposlitvijo odide na pot v obmorsko mesto Dinard. Upa, da bo srečal svojo ljubezen – Leno, vendar se spoprijatelji z drugim dekletom. Prek pogovorov o naklonjenosti do Lene vedno bolj dvomi o resničnosti svojih besed.
23.00 Spominjamo se – Eric Rohmer, sobotni filmski maraton
JESENSKA ZGODBA (Conte d'automne), Francija, 1998, 107', sp
režija: Eric Rohmer
igrajo: Marie Riviere, Beatrice Romand, Alain Libolt
Magali je vdova srednjih let, ki prideluje vino na jugu Francije. Njena najboljša prijateljica Isabelle se odloči, da ji bo polepšala jesen njenega življenja. Poiskala ji bo novega moža. Film, ki je Ericu Rohmerju prinesel dve nagradi na beneškem filmskem festivalu in nominacijo za zlatega leva.
II. teden
Ponedeljek, 8. februar 2010
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK – Vstop prost!
10.00 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM, Slovenija, 2003, 114'
režija: Franci Slak
igrajo: Pavle Ravnohrib, Vlado Novak, Matjaž Tribušon
Spomladi 1812 se v salonu barona Žige Zoisa znajdeta kratkohlačna prijatelja Prešernov France in Pacnjek: učenec France se pred zbrano gospodo odlikuje z recitacijo Vodnikove pesmi Ilirija oživljena, potepuškemu obstrancu Pacnjeku pa se vrata v visoko družbo za vselej zapro. Senca njegove izobčenske usode bo za vselej spremljala tudi Francetovo pot.
12.00 POD NJENIM OKNOM, Slovenija, 2003, 91'
režija: Metod Pevec
igrajo: Polona Juh, Marjana Brecelj, Saša Tabaković
Duša je mlada plesalka in plesna učiteljica. V razpetosti med dominantno mamo, odsotnim očetom in poročenim ljubimcem se zapleta v krizo tridesetih let, ki se še stopnjuje, ko zasluti, da jo nekdo zasleduje. Nato pa Duša dozori in se odloči odsloviti polovičarskega ljubimca, čeprav pričakuje njegovega otroka. Celo super samozavestna in erotično radoživa mama se pripravlja na vlogo ljubeče babice. Vsega pa je v resnici kriv nekdo, ki je že nekaj časa skrivaj prihajal pod njeno okno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 9. februar 2010
18.00 Abonma M (Musikal)
ŽAMETNE NOČI (Velvet Goldmine), VB/ZDA, 1998, 124', sp
režija: Todd Haynes
igrajo: Ewan McGregor, Jonathan Rhys-Meyers, Christian Bale
New York, 1984. Deset let po skrivnostnem izginotju glam rock zvezdnika Briana Slada se britanski novinar Arthur Stuart loti pisanja članka o svojem nekdanjem idolu, ki mu je nekoč spremenil življenje. Med vohljanjem po zvezdnikovem življenju naleti na serijo zamolčanih in vseskozi šokantnih dejstev.
Razkošna kostumska drama o divjih sedemdesetih letih 20. stoletja, v Cannesu nagrajena z zlato palmo za umetniške dosežke.
20.30 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
REKA BREZ POVRATKA (River of No Return), ZDA, 1954, 91', svp
režija: Otto Preminger
igrajo: Robert Mitchum, Marilyn Monroe, Rory Calhoun
Matt Calder živi s sinom ob reki, po kateri nekega dne priplujeta Kay in Harry, plesalka in kvartopirec. Matt jima pomaga, ko izgubita nadzor nad plovilom in Harry se možu za prijaznost oddolži tako, da mu ukrade konja in puško ter odjezdi proti najbližjem mestu. Kay, ki jo Harry v naglici pusti za seboj, se pridruži Mattu in njegovem sinu, ki po reki sledita nehvaležnemu tatu in obenem bežita pred bližajočimi se Indijanci. Kay se med potjo naveže na dečka, pa tudi oče je deležen pozornosti plavolasega dekleta.
Sreda, 10. februar 2010
18.00 Abonma Na svoji zemlji
EROTIKON, VRTILJAK STRASTI (Erotikon, Karussell der Leidenscahften), Slovenija (Jugoslavija), 1963, 87', bp
režija: Boštjan Hladnik
igrajo: Ingrid van Bergen, Gunnar Möller, Michael Cramer
Plesalka striptiza Ingrid si končno opomore, saj je njen mož Sven dobil boljšo zaposlitev. Dogodek naj bi proslavili v družbi s prijateljem Gunnarjem in njegovim dekletom Ullo. Skupaj se odpravijo na počitnice. Njihova prva postaja je cirkuški vagon, v katerem se med njimi spletejo nova ljubezenska razmerja. Ingrid spet privlači njen nekdanji ljubimec Gunnar, Svenu pa je všeč privlačno Gunnarjevo dekle. Ustavijo se v razpadajoči graščini. V njej živi le star grajski čuvaj, ki mu je žena umrla ob bombardiranju graščine. S tem mu je bilo odvzeto tisto, kar je bilo v njegovem življenju najsvetejše. Soočenje z nesmislom in kaosom tega sveta, ki sta utelešena v ruševinah gradu, povzroči, da se para zopet najdeta.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 KNJIGA O FILMU – tretji del, študijski primeri zvoka, barve, osvetlitev, kamere in montaže (str. 139–167)
PRAVILO IGRE (La Règle du jeu), Francija, 1939, 110', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Nora Gregor, Paulette Dubost, Mila Parély
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, te pa se poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, svojčas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Po zaslugi izvrstne režije danes Pravilo igre velja za enega največjih in najvplivnejših filmov vseh časov.
Četrtek, 11. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
OKUS PO MEDU (A Taste of Honey), VB, 1961, 100', bp
režija: Tony Richardson
igrajo: Dora Bryan, Robert Stephens, Rita Tushingham
Po sivi pristaniški obali se podi Jo, samosvoja mladenka, ki išče svoje mesto v tem svetu. Ob tem ji prav nič ne pomaga, da je hči lahkožive pevke, ki se bolj kot z Jo ukvarja z vedno novimi ljubimci.
Ko jo tako mati naposled pusti samo in se odseli k premožnemu trgovcu, Jo pusti šolo in začne uresničevati svoje skromne sanje. Dobi si službo, najde stanovanje in celo prijatelja, ki se vseli k njej. Vendar se ji načrti podrejo, ko izve, da je njena prva in edina noč z mornarjem Tommyjem obrodila sad, ki dan za dnem v njej raste in opozarja nase.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Petek, 12. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
ZAKON MARIJE BRAUN (Die Ehe der Maria Braun), ZRN, 1979, 120', svp
režija: Rainer Werner Fassbinder
igrajo: Hanna Schygulla, Klaus Löwitsch, Ivan Desny
Pred koncem druge svetovne vojne spoznamo Mario Braun, ki se odloči, da bo iz dane situacije kar največ naredila zase in za svoj vzpon po lestvici v porušeni družbi. Poroči se z vojakom, a zakon traja le dober dan, nakar Maria postane vdova. Kljub temu si ne pusti ukrasti vetra izpod peruti in se odločno loti gradnje svojega delčka nove Nemčije. Postane drzna poslovna ženska, ki se ne ustavi pred nobeno oviro, tudi če to pomeni, da mora za dosego cilja uporabiti svoje ženske atribute.
Zgodba nemškega gospodarskega čudeža skozi oči ženske, ki je v času brez moških našla uspeh, toda kot se tolikokrat rado zgodi, ne tudi sreče.
20.30 KNJIGA O FILMU – četrti del, študijski primeri svetovne kinematografije (str. 168–251)
PAISA (Paisà), Italija, 1946, 120', svp
režija: Roberto Rossellini
igrajo: Carmela Sazio, Robert Van Loon, Benjamin Emanuel
Po filmu Rim, odprto mesto, ki je govoril o bratstvu in solidarnosti v uporu proti okupatorju, je Rosselini posnel film Paisa, ki je z glavno temo spodletele komunikacije in vojne zmede treznejši, kompleksnejši in manj propaganden izdelek italijanskega neorealizma. Sestavljen iz šestih epizodnih zgodb, ki sledijo ameriškim vojakom, partizanom, ženskam, otrokom in duhovščini v času konca druge svetovne vojne v Italiji, je film pripoved o človeškem stanju in prvi polovici dvajsetega stoletja, ki je z migracijami in vojno zaznamovala svet in Evropo.
Sobota, 13. februar 2010
Otroška matineja: naj valentinovo preseneti tudi živali – TI SI MOJ SmRČEK!
10.00 KRALJEVSTVO MAČK (Neko no ongaeshi), Japonska, 2002, 75', sp
Magična zgodbica o deklici Haru, ki živi povsem vsakdanje življenje. Ko nekega dne po naključju reši življenje nenavadni mački, se v njenem življenju začnejo dogajati nenavadne reči. Mačji kralj nagradi njeno dobroto in ji predlaga, da se poroči z njegovim sinom. Haru se prepusti toku dogodkov in začne ceniti prav vsak dan v življenju.
13.00 PREDAVANJE ODGOVORNO SKRBNIŠTVO IN KOLEKTIVNA ODGOVORNOST (Polona Samec in Katarina Wallas)
Ves čas bodo v preddverju stojnice Zavetišča Horjul, Društva za zaščito živali Ljubljana in Kranj.
18.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): komedija
LEPOTICA POD KRINKO (Miss Congeniality), ZDA/Avstralija, 2000, 109', sp
režija: Donald Petrie
igrajo: Sandra Bullock, Michael Caine, Benjamin Bratt
Agentka FBI, možata Gracie Hart, navkljub negodovanju prejme nalogo – zaigrati mora Miss New Jerseyja in se udeležiti prireditve za izbor Mis Amerike, kjer bo skušala preprečiti grožnjo bombnega napada na tekmovanju. To pa je lažje reči kot storiti, saj agentka Hart ne premore niti kančka prirojene elegance in glamurja, zato za njeno preobrazbo angažirajo ostarelega strokovnjaka in, voila, lepotica pod krinko je rojena!
20.30 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): akcijsko- pustolovski
PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ (Wo hu cang long), Tajvan/Hongkong/ZDA/Kitajska, 2000, 120', sp
režija: Ang Lee
igrajo: Čow Jun-Fat, Michelle Yeoh, Džang Ji Ji
Naslov se nanaša na star kitajski pregovor, ki opisuje prostor, kjer nič ni tako, kot je videti na prvi pogled; prostor, v katerem domujejo junaki in se okrog njih pletejo legende. Li Mu Bai je prekaljen in znamenit mečevalec, ki lepega dne odloži svoje orožje, starodavni meč Zelena usoda, da bi se lahko posvetil neizpolnjeni ljubezni, ki jo goji do plemenite bojevnice Ju Šu Lien. Načrte mu prekriža zagrizena sovražnica Zlobna lisica, ki je v grob spravila že njegovega učitelja. Štrene nepovratno zameša še mlada pustolovka, princesa Jen, ki niha med dobrim, zlim, strastno ljubeznijo do puščavskega razbojnika in kraljevsko poroko.
Razkošna metafizična pravljica, morda najboljši sabljaški film vseh časov.
III. teden
Ponedeljek, 15. februar 2010
18.00 Slovenski film iz zakladnice SFA
KAKO SMO IZPOLNILI OBLJUBO, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 9'
režija: Jože Bevc
JANEZ CESAR, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 10'
režija: Jože Pogačnik
OB ŽICI 1959, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 24'
režija: Lojze Jurc
III. MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA 1959, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 11'
režija: France Kosmač
NAŠI NAJBOLJŠI, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 14'
režija: Dušan Povh
REVOLUCIONARNI VAL 1917–1920, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 14'
režija: Zvone Sintič
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 Petnajst let pozneje
KO JE NEBO PREVISOKO IN ZEMLJA PRETRDA (Sky too high, soil too hard), Slovenija, 2008, 73', svp
režija: Rudi Uran
igrajo: Dželaludina Pašić, Edin Ikanović, Mirnesa Čerimović,
Film je izpoved štirih mladih iz vzhodne Bosne, ki so preživeli Srebreniški genocid leta 1995. Zdaj kot dijaki in študentje poskušajo najti smisel in pot skozi življenje. Izpovedi protagonistov segajo v njihovo otroštvo, ki so ga preživeli v oblegani Srebrenici. Njihovi spomini se navezujejo na navidezno trivialne dogodke (iskanje hrane, pričakovanje pomoči, obiskovanje šole, igra ...), ki pa so imele v tedanjih razmerah povsem drugačno konotacijo. Skozi vsakdanji boj za preživetje se na eni strani kaže vsa tragika navadnih ljudi in na drugi inertnost in nehotenje Evrope in sveta, da bi rešila obupne razmere.
Torek, 16. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): sodobni kriminalni film
ŠKORPIJON UBIJA/UMAZANI HARRY (Dirty Harry), ZDA, 1971, 102', bp
režija: Don Siegel
igrajo: Clint Eastwood, Harry Guardino, Reni Santoni
Inšpektor Harry Callahan, hladen kot špricer in z nezmotljivim očesom za reševanje zapletenih primerov, je samotar, ki se ne brani niti najbolj neuglednih nalog, s čimer si je med kolegi prislužil vzdevek Umazani. Njegova naslednja naloga je najti psihopatskega morilca, ki se v sporočilih policiji predstavlja kot Škorpijon.
Kultna policijska kriminalka, ki je Clintu Eastwoodu zagotovila večno slavo, nam pa obilo užitkov ob gledanju.
20.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): vestern
NEOPROŠČENO (Unforgiven), ZDA, 1992, 131', sp
režija: Clint Eastwood
igrajo: Clint Eastwood, Gene Hackman, Morgan Freeman
Upokojeni revolveraš William Munny, ki je nekoč po Divjega zahodu slovel kot neusmiljen, brezvesten množični morilec in ropar, zdaj na odročni kmetiji sredi prerije vzgaja svoja majhna otroka in redi prašiče. Da bi otrokoma brez matere, ženske, ki ga je naučila poštenega življenja, zagotovil boljšo prihodnost, sprejme še zadnji umazani posel: proti plačilu naj bi ubil dva kavboja, ki sta neki prostitutki razrezala obraz.
Sreda, 17. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): melodrama
ZAPISANO V VETRU (Written on the Wind), ZDA, 1957, 99', bp
režija: Douglas Sirk
igrajo: Rock Hudson, Lauren Bacall, Robert Stack
Sin bogatega naftnega tajkuna Kyle Hadley se na prvi pogled zaljubi v tajnico Lucy in na prvem zmenku, ko jo odpelje med oblake, ji razkrije svoje srce. Lucy je sprva zadržana, saj pozna Kylov sloves nepopravljivega osvajalca ženskih src, toda njegova iskrena izpoved jo prepriča, zato sprejme njegovo snubitev. Poroka pa ne razveseli prav vseh, saj je tu še Mitch, Kylov prijatelj iz otroštva, ki se je prav tako zagledal v Lucy. Tolažiti ga skuša Marylee, Kylova sestra, a kaj, ko v Mitchevih očeh ona Lucy ne seže niti do kolen.
Pod površjem presenetljivo subverzivna ironizacija žanra melodrame in ena izmed priznanih mojstrovin Douglasa Sirka vas bo popeljala prav v temačno osrčje ameriške zgodbe o uspehu.
20.00 KNJIGA O FILMU – peti del, študijski primeri filmskega žanra (str. 252–386): znanstvena fantastika in grozljivka
STVOR (The Thing), ZDA, 1982, 109', sp
režija: John Carpenter
igrajo: Kurt Russell, Wilford Brimley, T. K. Carter
Vsakdan ameriške znanstvene odprave na Antarktiki zmoti tolpa poblaznelih Norvežanov, ki s helikopterjem preganja na videz miroljubnega psa. Helikopter strmoglavi in vsi potniki izgubijo življenje, Američani pa psa odpeljejo v svoj tabor. Izkaže se, da je prijazna žival le krinka za grozovito pošast iz vesolja, ki je sposobna mutirati v katero koli organsko obliko. Klavstrofobično ledeno okolje postane prizorišče krvavega boja na življenje in smrt. Priredba istoimenske srhljivke iz leta 1951 producenta (in najverjetneje tudi režiserja) Howarda Hawksa izvirnik oplemeniti s parado gnusnih in nadvse nazornih posebnih učinkov ter hektolitri prelite krvi.
Četrtek, 18. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
IZ VODE REŠENI BOUDU (Boudu sauvé des eaux), Francija, 1932, 85', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Michel Simon, Charles Grandval, Marcelle Hainia
Nekega lepega pariškega dne gospod Lestingois, ugledni knjigarnar in plemenit človekoljub, med oprezanjem po ulicah na drugem koncu daljnogleda opazi razmršenega potepuha, ki skoči naravnost v Seno. Lestingois se ne obotavlja in hiti rešit potepuha iz vode, a ta se svojemu pogumnemu rešitelju upira. Nesojeni utopljenec se predstavi kot Boudu in Lestingois ga dobrodušno sprejme pod svojo streho, čeprav ga zato njegovi sostanovalki – nadležna žena in služkinja/ljubica – gledata malce postrani. A neotesani in prek vseh mer živahni Boudu se novemu življenju v meščanski hiši prilagaja tako zlahka kot slon v trgovini s porcelanom.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film (večer z Nino Rakovec)
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po filmu sledi pogovor z igralko Nino Rakovec, pogovor bo povezovala Nives Dornik.
Petek, 19. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
ZLOČIN GOSPODA LANGEA (Le crime de Monsieur Lange), Francija, 1935, 80', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: René Lefěbvre, Jules Berry, Sylvie Bataille
V neki obmejni hotelski bar se neke noči zatečeta moški in ženska. Eden od obiskovalcev bara se zave, kdo je neznanec, saj ga je nedolgo pred tem videl na policijskem plakatu. Njegova spremljevalka Valentina zato pove zgodbo o zločinu, zaradi katerega bežita. Ta se začne, ko lastnik založniške hiše nepričakovano izgine, zaradi česar se sodelavci in člani okoliških organizacij odločijo sami združiti moči in nadaljevati delo. Pri tem so tako uspešni, da se lastnik vrne in hoče ponovno prevzeti vajeti nad poslom. Po pijani noči se konflikt med lastnikom in zaposlenimi stopnjuje, dokler se ne zgodi uboj.
20.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
IZLET (Une partie de Campagne), Francija, 1936, 44', sp
režija: Jean Renoir
igrajo: Sylvia Bataille, Georges D'Arnoux, Jacques Borel
Pariška družina se odpravi na enodnevni izlet na podeželje. Hči se spogleduje s postavnim mladeničem. Štirinajst let pozneje se družina vrne na isti kraj, tam hči sreča istega mladeniča, nesojenega ljubimca. Pogovarjata se o zapravljenih priložnostih v življenju.
Za Renoirja značilna filmska poezija, prirejena po zgodbi Guya de Maupassanta.
Sobota, 20. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 2 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Spoznali bomo Koki, ljubko majhno štiriletno kokoško, njenega glasbeno nadarjenega očeta petelina, skrbno in delovno mamo kokoš, rahlo pozabljivo babico kokoš in Kokijinega še ne rojenega bratca Jajčka ter njenega najboljšega prijatelja in najbližjega soseda Račka, s katerim se odpravljata na avanture, ki ju skoraj vedno spravijo v težave.
Sledi poučna delavnica v sodelovanju z ZOO Ljubljana.
18.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Jeana Renoirja
ARETIRANI DESETAR (Le Caporal épinglé), Francija, 1962, 90', svp
režija: Jean Renoir
igrajo: Jean-Pierre Cassel, Claude Brasseur, O.E. Hasse
Pariški desetar iz ugledne družine se po nemški zasedbi Francije znajde v taborišču, skupaj s pisano druščino sotrpinov. Natakarja, kmet, ki se je preživljal s prodajo mleka, delavec in idealistični intelektualec – vsi se znajdejo na istem kraju. Desetar se ne sprijazni z usodo in se s pomočjo sojetnikov nenehno pripravlja na nov pobeg, čeprav mu prvič ne uspe.
20.00 Abonma Opera in balet na filmu
Dunajska državna opera 1997
WOZZECK (Wozzeck)
skladatelj: Alban Berg
režija: Adolf Drese
dirigent: Claudio Abbado
pevci: F. Grundheber, H. Behrens, W. Raffeiner, P. Langridge, H. Zednik, A. Haugland.
Dr. Gregor Pompe bo imel uvodno predavanje.
IV. teden
Ponedeljek, 22. februar 2010
18.00 Štiridesetletnica filma Oxygen
OXYGEN, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 88'
režija: Matjaž Klopčič
igrajo: Stevo Žigon, Dušica Žegarac, Dare Ulaga
Na osamljeni zeleni otok prodira pohlepna velesila s svojo tehnizacijo, ki grozi, da bo uničila samostojnost tega raja. Mladina na otoku se zbira v protestne skupine hipijev, ki skušajo na političnem prizorišču zamenjati oblast, da otok ne bi bil priključen veliki celini.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 Večer Kinotečnega kluba
ODPRTO PLATNO ČLANOV KINOTEČNEGA KLUBA
21.30 KinoLab: BALŽALORSKY / DRAŠLER TRIO
Koncert free-jazz improvizacije ob spremljavi animiranih filmov.
Zasedba: Vitja Balžalorsky – električna kitara, Jošt Drašler – kontrabas, Vid Drašler – bobni/tolkala
Torek, 23. februar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
SENCA DVOMA (Shadow of a Doubt), ZDA, 1943, 108', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Teresa Wright, Joseph Cotten, Macdonald Carey
V prijetni družinici sredi domačnega malega mesta se veselijo – na obisk prihaja Charlie, svetovljan in ljubljeni stric mlade soimenjakinje Charlie. Ta ga še posebno težko pričakuje, saj ji v njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Ko Charlie prispe, nečakinja kmalu opazi njegovo nenavadno obnašanje.
Bistra in pozorna, kot je, ugane strašno skrivnost, ki jo je stric Charlie prinesel s seboj iz velikega mesta, a to jo spravi v veliko nevarnost, saj njen striček ne želi tvegati razkritja pred drugimi družinskimi člani.
Jože Dolmark bo imel uvodno predavanje z naslovom Avtorski film.
20.00 Abonma Film & … psihoanaliza
KRIŽANA LJUBIMCA (Chikamatsu monogatari), Japonska, 1954, 102', ap
režija: Kendži Mizoguči
igrajo: Kacuo Hasegava, Kjoko Kagava, Eitaro Šindo
Film je nastal po gledališki igri znanega dramatika Čikamatsuja Monzaemona (1653–1724). Namesto običajne zgodbe o prepovedani ljubezni in begu mladih ljubimcev se tu kot vodilni motiv pojavljata zvestoba in predanost uradnika pokvarjenemu monopolistu in na drugi strani želja njegove žene, da bi možu dokazala nezvestobo. Naivnost ženo pripelje do bega, na katerem se ji pridruži krivično obdolženi uradnik. Zgodba vodi gledalca skozi nepričakovane zaplete in nesporazume v brezupno situacijo. Šele ko je na videz vse izgubljeno, si ljubimca priznata ljubezen ... Pretresljiva zgodba, polna japonske lirike in vtisov življenja.
Po projekciji filma bo predaval Dušan Rutar o psihoanalizi v filmu.
Sreda, 24. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
PSIHO (Psycho), ZDA, 1960, 109', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Anthony Perkins, Janet Leigh, Vera Miles
Zaupanja vredna tajnica Marion Crane se nekega dne ne more upreti skušnjavi in se z veliko vsoto šefovega denarja odpelje iz mesta. Ko išče kraj, kjer bi prespala, se zateče v zakoten motel. Lastnik motela Norman Bates je napet, introvertiran mladenič, ki z gospodovalno materjo prebiva v nekoliko grozljivi hiši nad motelom. Ko v mestu opazijo, da je Marion izginila, njena sestra najame zavarovalniškega detektiva, ki na sledi naleti na kopico neprijetnih presenečenj.
Široko priznan kot Hitchcockov najboljši film, zagotovo pa najvplivnejši.
20.00 Abonma FILM & … psihoanaliza
MATI IN SIN (Mat i syn), Rusija, 1997, 73', ap
režija: Aleksandr Sokurov
igrajo: Aleksej Ananišnov, Gudrun Geyer
Hipnotična in pretresljiva zgodba o sinu, ki skrbi za svojo umirajočo mater. Kot da sta njuni vlogi zdaj zamenjani, sin nežno hrani, umiva in češe žensko, ki ga je rodila. Skupaj gresta na sprehod po gozdu in ko se mama utrudi, jo sin odnese domov, kjer zaspi, medtem pa sam med refleksijami o svoji preteklosti hodi naprej, po obali, opazujoč naravni potek stvari, tako lep in tako neusmiljen hkrati.
Po projekciji filma bo Dušan Rutar predaval o psihoanalizi v filmu.
Četrtek, 25. februar 2010
17.30 KNJIGA O FILMU – šesti del, študijski primeri avtorstva in filma (str. 387–486): kratka retrospektiva Alfreda Hitchcocka
PTIČI (The Birds), ZDA, 1963, 119', svp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Rod Taylor, Jessica Tandy, Suzanne Pleshette
V trgovinici z domačimi ljubljenčki nekje v mestu San Francisco se za trenutek srečata Melanie Daniels in Mitch Brenner. Ona je navihana ljubljenka mestne visoke družbe, on zadržani, a očarljivi samec. Da bi se mu približala, se Melanie odpravi za njim na otok, kjer preživi vikend z njim, njegovo malo sestro in nekoliko vzvišeno materjo. Že na vožnji do otoka Melanie napade galeb, kmalu pa se v mestecu zgodi še več bizarnih napadov, v katerih se trume ptic zgrnejo nad nič hudega sluteče otočane.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata film
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Petek, 26. februar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): feministična teorija filma
MAROKO (Morocco), ZDA, 1930, 92', svp
režija: Josef von Sternberg
igrajo: Gary Cooper, Marlene Dietrich, Adolphe Menjou
Tujska legija skupaj s puščavskim vetrom prispe v maroško mestno oazo, z možmi, željnimi hladnih opojnih napitkov in družbe nasprotnega spola. Zvečer se vojaki zabavajo v klubu, kjer njihova utrujena ušesa božajo melodije pevke Amy Jolly. Amy je drzna in svojeglava ter nima posebnega zaupanja v moški spol. A med vojaki se najde eden, ki bi ji lahko bil kos – cinični Tom Brown, ki jo preseneti z dejanjem pravega džentelmena. Toda, ali je ljubezen med izkušenim puščavskim junakom in nič manj izkušeno barsko pevko v teh razmerah sploh zares mogoča?
20.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): feministična teorija filma
ANTONIA NA CELI ČRTI (Antonia's Line), Nizozemska/Belgija/VB, 1995, 102', sp
režija: Marleen Gorris
igrajo: Willeke von Ammelrooy, Els Dottemans, Dora van der Groen
V neki majhni nizozemski vasici se močna, odločna matriarhinja spominja svojega življenja, razmišlja o generacijah svoje družine, prijateljih, zbranih okoli mize, in o ciklični naravi časa. Njen uspeh je v brezkompromisni toleranci do vseh njenih družinskih članov, v njeni ljubezni in ljubezni njenih potomcev, ki presega meje spola in togih družbenih norm, ko pride do vprašanj spolne usmerjenosti.
Sobota, 27. februar 2010
10.00 Otroška matineja
KOKI IN PRIJATELJI 3 (Koki), VB, 2007, 20', sinhr.
Petelinja družina prebiva v prijetni vasici Hrastovje, kjer v harmoniji živijo raznovrstne domače pernate živali, Koki, majhna kokoška, oče petelin, mama kokoš, bratec Jajček ter njen prijatelj, sosed Raček.
Sledi kinotečno rajanje otrok z Zavodom Enostavno Prijatelji.
17.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–545): strukturalizem in učinki, gledanje filma, občinstvo
TRI BARVE: BELA (Trois couleurs: blanc), Francija, Švica, Poljska, 1994, 91', sp
režija: Krzysztof Kieślowski
igrajo: Zbigniew Zamachowski, Julie Delpy, Janusz Gajos
Drugi del trilogije Tri barve se osredotoči na pojem enakopravnosti, ki naj bi jo simbolizirala bela. Poljskemu emigrantu Karolu gre kot frizerju v Parizu dobro. Življenje mu polepša predvsem poroka s privlačno Dominique. Zakon se kmalu izjalovi, kar pripelje Karola do popolnega osiromašenja. Obubožan se vrne na Poljsko, a še vedno ne more preboleti ljubezni do ošabne nekdanje žene, zato se povsem preda uresničevanju nenavadnega maščevanja ... Paradoksalno bi film kljub simbolični podlagi beline z lahkoto označili za ganljivo črno komedijo. Dobitnik srebrnega medveda za režijo na berlinskem mednarodnem festivalu.
19.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 487–547): strukturalizem in učinki, gledanje filma, občinstvo
VSE GRE DOBRO (Tout va bien), Francija/Italija, 1972, 95', svp
režija: Jean-Luc Godard, Jean-Pierre Gorin
igrajo: Yves Montand, Jane Fonda, Vittorio Caprioli
Godard se v tej postrevolucionarni filmski študiji družbe vpraša po kopici vprašanj, med drugim: ali lahko ljubezen preživi revolucijo in v kakšnem stanju je zdaj ideologija? Vse skupaj zaplete med vrstice zgodbe o tipičnem paru umetnikov in intelektualcev, ki se znajde sredi stavke razburjenih delavcev v mesni predelovalnici. Vse je dobro? Če poznate Godarda, potem dobro veste, da to še zdaleč ne drži.
21.00 KNJIGA O FILMU – sedmi del, študijski primeri razvoja filmske teorije (str. 546–547): postmodernizem in film
CMOK CMOK, BUM BUM (Kiss Kiss Bang Bang), ZDA, 2005, 103', sp
režija: Shane Black
igrajo: Robert Downey Jr., Val Kilmer, Michelle Monaghan
Režiser serije filmov Smrtonosno orožje se tokrat na moderen način loteva klasičnega noirovskega žanra. Harry Lockhart, tat iz New Yorka, se po neuspešnem kriminalnem podvigu v Los Angelesu pred policijo zateče na igralsko avdicijo. Na svoje veliko presenečenje mu dodelijo vlogo detektiva in ga povabijo na bleščečo filmsko zabavo. Tam spozna zasebnega detektiva, ki mu ponudi pomoč pri pripravi na vlogi, sreča pa celo svojo davno simpatijo, igralko Harmony Lane. Harry se tako kar sam od sebe znajde v središču hudo zapletene preiskave umora.
foto: Slovenska kinoteka
