Začeli bomo seveda tam, kjer se je filmska zgodovina začela – pri predzvočnih filmih. Nadalje v januarju odpiramo vrata klasičnim studijskim sistemom. V sklepnem delu januarskega sporeda pa se bo na platnu Slovenske kinoteke odvrtelo tudi kar nekaj filmov iz začetka tako imenovanega zvezdniškega sistema. Vsako soboto v januarju 2010 otroške matineje z otroškim rajanjem po projekcijah. Pričenjamo z ABONMAJI 2010: Abonma Art kino snob, Abonma Zimzeleni, Abonma Mjuziklov, Abonma Na svoji zemlji,
Abonma Film & … ter Abonma Opera in balet na filmu ter vsak četrtek ob 20. uri Osebna prtljaga s pogovori z ustvarjalci filma po vsaki projekciji.
Spored - JANUAR 2010
I. teden
Ponedeljek, 4. januar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
GRAFIKA ČLOVEKU, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 13'
režija: France Kosmač
PRVI FESTIVAL TELESNE KULTURE, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 12'
režija: Dušan Povh
PRVA IZMENA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 5'
režija: Ernest Adamič
PRED VELIKIM SPOPADOM, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 5'
režija: Ernest Adamič
GALEBI IZ PIRANSKEGA GNEZDA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 13'
režija: Jože Bevc
POT TOVARIŠTVA IN SPOMINOV, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: Jože Bevc, Dušan Povh
BELI KONJI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 11'
režija: Metod in Milka Badjura
20.00 Petdesetletnica filma X 25 javlja
X 25 JAVLJA, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 96'
režija: František Čap
igrajo: Dušan Janićijević, Tamara Miletić, Angelca Hlebce
Mlad zaveden zagrebški študent med okupacijo stopi v nemško službo. Zaradi nemškutarskega sorodnika mu Nemci zaupajo in ga nastavijo na položaj vohuna. Mladenič pridno izkorišča novi položaj in vohuni za partizane, položaj pa se nevarno zavozla, ko ga začnejo sumničiti eni in drugi. Sijajno zrežirana, s čudovitim vzdušjem nabita vohunska srhljivka. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 5. januar 2010
17.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
DENAR (L'Argent), Francija, 1927, 165', nemi, sp
režija: Marcel L'Herbier
igrajo: Brigitte Helm, Marie Glory, Yvette Guilbert,
Denar je monumentalna freska, najvišja točka L'Herbierjeve filmske ustvarjalne poti. Ta ekranizacija Zolajevega romana je obtožba moči, ki jo daje denar, vladavine denarja, ki je vseskozi in brez prestanka omejeval L'Herbierjevo ustvarjanje. V ta labodji spev neme umetnosti, ki zaradi izredne, duhovite in inventivne režije še danes učinkuje moderno, je vložil vso svojo dušo in ves svoj genij.
Film bo na klaviru spremljal pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
20.00 Abonma ART KINO SNOB
V TEKU ČASA (Im Lauf der Zeit), Nemčija, 1975, 175', sp
režija: Wim Wenders
igrajo: Rüdiger Vogler, Hanns Zischler, Lisa Kreuzer
»Kralj ceste« Bruno ima potujoči kino, s katerim se potepa po Nemčiji. Na poti spozna Roberta, ki je pravkar zapustil ženo. Ker je svojega hrošča izstrelil v reko, ima vzdevek Kamikaza. Moža se spoprijateljita in skupaj nadaljujeta svoje potovanje do konca, ki bo spremenil njuno samoto.
Sreda, 6. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
MATI (Mat), SZ, 1926, 85', nemi, sp
režija: P. I. Podovkin
igrajo: Vera Baranovska, Nikolaj Batalov, Aleksandr Chistjakov
Ledena ruska zima leta 1905; med delavci vre zaradi težkih razmer in odločijo se za stavko. Mati se boji za svojega sina, ki se odloči prispevati k delavskemu boju, hkrati pa skuša obdržati skupaj družino, ki ji grozi, da bo zaradi stavke razpadla – oče stavkajočega mladeniča je stavkokaz, ki so ga podkupili lastniki tovarne. Vendar tudi mati spozna upravičenost delavskega upora in se v izjemno pogumnem dejanju postavi za pravice svojega ljudstva.
Film bo na klaviru spremljal pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
20.00 Abonma Zimzeleni
JESENSKA SONATA (Autumn Sonata/Höstsonaten), Švedska, 1978, 90', svp
režija: Ingmar Bergman
igrajo: Ingrid Bergman, Liv Ullmann, Lena Nyman
Svetovno znana pianistka po dolgem času obišče svojo hčer. Nepričakovano je pri njej tudi njena druga hči, ki je telesno prizadeta. Starejša hči ne more mimo zamere, ker ju je mati zanemarjala leta in leta zaradi svoje kariere, a se vseeno trudi, da bi ji ustregla, kar pa ne more trajati. Kmalu privrejo na dan vse obtožbe in grenki spomini. Vpogled v odtujene odnose staršev in otrok.
Četrtek, 7. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVANOVO OTROŠTVO (Ivanovo detstvo), Rusija, 1962, 96', sp
režija: Andrej Tarkovski
igrajo: Kolja Burljajev, Valentin Zubkov, E. Žarikov
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja Tarkovskega.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Nejcem Gazvodo in Rokom Bičkom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor s soscenaristom Nejcem Gazvodo in s somontažerjem Rokom Bičkom, ki ga bo povezovala Suzana Krvavica.
Petek, 8. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVAN GROZNI, 1. del (Ivan Grozni 1. del), SZ, 1942/46, 95', sp
režija: Sergej M. Eisenstein
igrajo: Nikolaj Čerkasov, Ljudmila Čelikovska, Serafima Birman
V prvem delu spremljamo pester začetek Ivanove vladavine – njegovo kronanje, poroko z Anastazijo, hudo bolezen, vojaški podvig in vedno večjo grožnjo tistih, ki so mu na videz najbližje. Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni). Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
20.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVAN GROZNI, 2. del (Ivan Grozni 2. del), SZ, 1942/46, 82', sp
režija: Sergej M. Eisenstein
igrajo: Nikolaj Čerkasov, Ludmila Tselikovska, Serafima Birman
V drugem delu spremljamo Ivanov trud, da bi ustvaril združeno in neodvisno Rusijo.
V procesu mu zaradi zastrupitve umre žena, cerkvena oblast pa mu skuša speljati oblast, zato nadnje pošlje vojsko aristokratov – bojarov. A tudi ti imajo s carjem svoje načrte …
Sobota, 9. januar 2010
10.00 Otroška matineja z živalmi
SREČA NA VRVICI, Slovenija (Jugoslavija), 1977, 83'
režija: Jane Kavčič
igrajo: Matjaž Gruden, Mitja Tavčar, Nino De Gleria
Glavnega junaka filma Matica filmarji povabijo k sodelovanju kot glavnega junaka. Ob njem je pes, velik in črn novofundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. A kam vendar s psom v betonskem naselju?
Po projekciji filma pripravljamo druženje najboljših risarjev Mladega kinologa in karaoke. Najpogumnejši se boste ob spremljavi kitare (Danni Stražar) preskusili v petju pesmi iz filma, najboljši pevci bodo nagrajeni. Čaka pa vas tudi prijetno presenečenje!
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
STALKER (Stalker), SZ, 1979, 161', sp
režija: Andrej Tarkovski
igrajo: Nataša Abramova, Alisa Freindlih, Nikolaj Grinko
Stalker je film o človekovem dostojanstvu. V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Zona, v kateri se je nekoč zgodilo nekaj nenavadnega v zvezi z meteoritom. Od takrat se v Zoni dogajajo nenavadne stvari in oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi na prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj.
21.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
KJE SI, SREČA? (Les petits calins), Francija, 1978, 92', sp
režija: Jean-Marie Poire
igrajo: Dominique Laffin, Caroline Cartier, Josiane Balasko
Sylvie, Sophie in Corinne stanujejo skupaj v stanovanju sredi Pariza. Prva je prodajalka oblačil, druga dela v restavraciji, tretja pa je ločena mati, ki opravlja različna neobičajna dela. Vsaka po svoje iščejo nekaj (ali nekoga), zaradi česar je vredno živeti, čeprav le za noč ali dve …
II. teden
Ponedeljek, 11. januar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
VZPON, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 15'
režija: Mirko Mahnič
JEKLENE BRIGADE, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 19'
režija: Jože Bevc
TOVARIŠ TELEFON, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: France Kosmač
100 KILOMETROV ŽIVLJENJA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 15'
režija: Anton Marti
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
DRŽAVNI SOVRAŽNIK (The Public Enemy), ZDA, 1931, 83', svp
režija: William A. Wellman
igrajo: James Cagney, Jean Harlow, Edward Woods
Tom Powers in Matt Doyle sta najboljša prijatelja in kolega gangsterja. Že od najstniških let sta zaposlena z nezakonitim, a precej donosnim poslom tihotapljenja alkohola v času prohibicije. Vendar se z vsakim novim, drznejšim poslom napetost veča. Najbolj ta pritisk vpliva na Toma, ki je vedno bolj nerazsoden in nasilen. To pa v svetu podzemlja ne ostane neopaženo, še posebno, ker Tomu in Mattu tekmecev ne manjka.
Torek, 12. januar 2010
17.00 Abonma M (Musikal)
RUMENA PODMORNICA (Yellow Submarine), VB/USA, 1968, 90', anim., bp
režija: George Dunning
igrajo: John Lennon, Paul McCartney, Ringo Starr
Prelepo fantazijsko deželo Pepperland okupirajo hudobneži, ki sovražijo glasbo. Člani legendarne skupine Beatles, upodobljeni kot animirani liki, se skupaj s kapitanom Fredom in njegovo rumeno podmornico spustijo v osvobodilni boj. Psihadelična, popartistična, kultna, celovečerna animacija, polna smeha, strupenih barv in ponarodelih pesmi.
19.00 Otvoritev velike retrospektive filmov po knjigah
KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri zgodnjega in predzvočnega filma (str. 3– 11)
VELIKI ROP VLAKA (The Great Train Robbery), ZDA, 1903, 11', nemi, bp
režija: Edwin S. Porter
igrajo: A. C. Abadie, Gilbert M. »Broncho Billy« Anderson, George Barnes
Slavni dvanajstminutni vestern Edwina S. Porterja zaradi svojih inovativnih pripovednih tehnik velja za mejnik v zgodovini filma. V njem naletimo tudi na prvi pravi spoj dejanj, dvojno ekspozicijo in grobe začetke križne montaže.
POLICISTOVO POTOVANJE OKOLI SVETA (Le Tour de monde d'un policier), Francija, 1906, 17', nemi, svp
režija: Charles-Lucien Lépine
igra: Georges Vinter
V Policistovem potovanju okoli sveta sledimo zabavnemu pregonu med policistom in tatom ter v 27 kadrih naletimo na pol ducata filmskih zvrsti.
GRAJSKI ZDRAVNIK (Le Médecin du château), Francija, 1908, 6', nemi, svp
režija: Albert Capellani
Tolpa pariških banditov nekega zdravnika premeteno zvabi od doma pod pretvezo, da ga kliče bolnik, medtem pa vlomijo k njemu in grozijo njegovi družini.
TELEGRAFIST (The Lonedale Operator), ZDA, 1911, 17', nemi, bp
režija: D. W. Griffith
igrajo: Verner Clarges, Guy Hedlund, Jeanie Macpherson
Telegrafist na oddaljeni železniški postaji zboli, njegova hči pa brani postajo pred tatovi in nestrpno pričakuje svojega zaročenca, ki ji z lokomotivo drvi na pomoč.
Uvod z naslovom O nemem filmu in njegovi zvočni plati ter klavirska spremljava – pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
Sreda, 13. januar 2010
18.00 Abonma Na svoji zemlji
SEDMINA, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 91'
režija: Matjaž Klopčič
igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj
Ljubljana spomladi 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi uporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Sijajno zrežiran, pretresljiv film; eden največjih slovenskih filmskih dosežkov.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
JAZ SEM BEGUNEC IZ CHAIN GANGA (I am a Fugitive from a Chain Gang), ZDA, 1932, 93', svp
režija: Mervyn LeRoy
igrajo: Paul Muni, Glenda Farrell, Helen Vinson
James Allen se po drugi svetovni vojni vrne v ZDA in ugotovi, da si želi drugačno življenje, kot ga je imel pred vojno. Namesto da bi se vrnil na svoje staro delovno mesto v tovarni čevljev, se odpravi iskat priložnosti na drugo stran ameriške celine. A ker se ni spremenil le Allen, ampak tudi časi in je dela malo, se pridruži vrstam napol potepuških obubožanih iskalcev dela. Trenutek nepazljivosti ga stane svobode – in pristane v okovih zaporniške delovne skupine.
Četrtek, 14. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
USTRAHOVALCI (Racket Busters), ZDA, 1938, 71', svp
režija: Lloyd Bacon
igrajo: Humphrey Bogart, George Brent, Gloria Dickson
Humphrey Bogart je John »car« Martin, gangsterski šef z Manhattna, ki se v želji, da bi si podredil trg, spusti v poslovanje z avtoprevozniki. Sekira mu pade v med, ko pri poskusu ropa zaloti priljubljenega šoferja Dannyja Jordana, ki je bil v rop prisiljen zaradi svoje noseče žene. Tako ima pri roki vzvod, s katerim lahko izsiljuje in pritiska na sindikat prevoznikov.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Matejem Križnikom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z direktorjem fotografije Matejem Križnikom, ki ga bo povezoval Boštjan Miha Jambrek.
Petek, 15. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
DIVJA DVAJSETA (The Rrrroaring Twenties), ZDA, 1939, 104', svp
režija: Raoul Walsh
igrajo: James Cagney, Priscilla Lane, Humphrey Bogart
James Cagney igra taksista Eddieja, vojnega veterana, ki ostane brez dela in skuša odpreti svojo taksi službo, a po sili razmer postane gangster, saj drugače ne more poslovati. Vse do bridkega konca mu ob boku stoji psihotični George (Humphrey Bogart), tu pa je še elegantno ženstvena in nedostopna glavna junakinja (Priscilla Lane). Divja dvajseta, kot vsi drugi Warnerjevi filmi iz tega obdobja, namiguje na povezavo med pomanjkanjem in kriminalom ter poveličevanjem malega podjetništva v kapitalistični družbi.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
VOZIJO PONOČI (They Drive by Night), ZDA, 1940, 95', bp
režija: Raoul Walsh
igrajo: George Raft, Ann Sheridan, Ida Lupino
Brata Paul in Joe Fabrini sta goljufiva tovornjakarja, ki se večinoma preživljata s prevažanjem sadja iz Los Angelesa in se trudita zmeraj ostati korak pred svojimi upniki. Prisiljena sta na dolge nočne vožnje in nič čudnega, da je Paulova žena na smrt zaskrbljena. Da je njena skrb povsem upravičena, spoznata tudi brata, ko neke noči pobereta štoparko in naenkrat vsi trije postanejo priče grozni prometni nesreči … Očiten je vpliv sloga filma noir in arhetipa femme fatale.
Sobota, 16. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 1, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Ozi buji so majhni pingvini. Vsak ima svoj značaj ter svojo barvo kljuna in nožic: Nedi ima modre, Nelči rožnate, Tedi rdeče, Edi zelene in Fredi oranžne.
Sledi kinotečno rajanje otrok z gledališčem Mladi Maj.
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
GOSPOD DEEDS GRE V MESTO (Mr. Deeds Goes to Town), ZDA, 1936, 115', svp
režija: Frank Capra
igrajo: Gary Cooper, Jean Arthur, George Bancroft
V času gospodarske krize se Longfellow Deeds, neuki preprostež z dežele, odpravi v New York, kjer ga čaka dediščina – dvajsetih milijonov dolarjev, ki mu jo je zapustil pokojni stric. Z življenjem v velemestu ga seznanja stričev spletkarski odvetnik John Cedar, ki ima z gospodom Deedsom svoje načrte. Filmska klasika, ki si je leta 1936 prislužila šest nominacij za zlati kipec in zmagala v kategoriji najboljše režije.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
VROČE JE (The Big Heat), ZDA, 1953, 89', svp
režija: Fritz Lang
igrajo: Glenn Ford, Gloria Grahame, Jocelyn Brando
V tej Langovi noirovski mojstrovini spremljamo poštenega policista in družinskega moža Dava Banniona, ki raziskuje sumljive okoliščine samomora svojega podkupljenega sodelavca, vse dokler z vztrajnim raziskovanjem ne postane sam trn v peti mestnim oblastem, katerih niti vleče lokalni kriminalni mogotec. Bannion za svoje vztrajanje plača visoko ceno, gangsterji mu namreč umorijo ženo, kar ga povleče v vrtinec obsedenosti z maščevanjem in v nasilno ter kruto podzemlje z motenimi in psihotičnimi liki, ki jim postaja vse bolj podoben.
III. teden
Ponedeljek, 18. januar 2010
18.00 Prava kmetija
PREKMURJE, Slovenija (Jugoslavija), 1949, 18'
režija: Zvone Sintič
ZEMLJA KLIČE, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 14'
režija: Ernest Adamič
VEČ MLEKA, MANJ DELA, Slovenija (Jugoslavija), Slovenija, 1967, 24'
režija: Lojze Jurc
LEPO JE ŽIVET' NA DEŽELI, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 10'
režija: Jože Bevc
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
MOMENT, Slovenija, 2009, 15'
režija: Rok Kajzer Nagode
igrajo: Katarina Rakušček, Gregor Tratar
Moment je zgodba o nesocializiranem fantu, ki vsak dan videva svojo ljubezen. Poleg punce je njegova ljubezen tudi gorsko kolesarjenje. Ker izpolnitev prve ljubezni ni mogoča, odide ob reko, kjer prestopi prag med realnostjo in sanjami. Morda pa moramo neko stvar podoživeti najprej v sanjah, preden smo jo sploh zmožni podoživeti v realnem vsakdanjem življenju.
20.00 Večer članov Kinotečnega kluba
IME ROŽE (Der Name der Rose), Italija/Francija/ZRN, 1986, 130', sp
režija: Jean-Jacques Annaud
igrajo: Sean Connery, F. Murray Abraham, Christian Slater
Morilec je za zidovi samostana. Sean Connery poskuša rešiti skrivnostne umore. Ti so delo hudiča! Mnogi tako menijo potem, ko se v samostanu iz 14. stoletja začnejo dogajati nenavadni umori. Drugi pa povezujejo umore z Apokalipso. Toda brat William misli drugače. Želi rešiti primere v nasprotju z verovanjem, ki temelji le na dejstvih in logiki.
Torek, 19. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
NJEGOVO NEZVESTO DEKLE (His Girl Friday), ZDA, 1939, 92', bp
režija: Howard Hawks
igrajo: Cary Grant, Rosalind Russell, Ralph Bellamy
Hildy Johnson je neodvisna ženska in ena najboljših novinark pri Morning Postu, vendar ne več dolgo – rada bi se poročila in končno zaživela »človeka vredno življenje«, ki pa ne vključuje hektičnega časnikarskega vsakdana. Ko to sporoči uredniku in svojemu nekdanjemu možu Walterju Burnsu, se ta domisli načrta, kako bo Hildy obdržal pri časopisu – in blizu sebe.
Pripravite se na šokantni besedni rafal – v enem najbolj zgovornih filmov v zgodovini, ki vas bo pustil objokane – od smeha!
20.00 Abonma FILM & … klasična glasba
AMADEUS (Amadeus), ZDA, 1984, 160', sp
režija: Miloš Forman
igrajo: Murray Abraham, Tom Hulce, Elizabeth Berridge
Antonio Salieri si želi, da bi bil tako dober skladatelj, kot je bil Mozart, da bi lahko slavil boga preko glasbe, saj meni, da je njegova glasba božanska. Ne razume pa, zakaj je bog favoriziral le Mozarta in ga imel za instrument. Ta njegova zavistnost ga pripelje do božjega sovražnika, zato se odloči za maščevanje.
Pred projekcijo bo imel uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
Sreda, 20. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
POŠTNA KOČIJA (Stagecoach), ZDA, 1939, 96', svp
režija: John Ford
igrajo: Claire Trevor, John Wayne, Thomas Mitchell
Kultni vestern in režijska mojstrovina, ki ga je Welles pred snemanjem Državljana Kana videl 35-krat, sicer pa zgodba o pisani druščini, ki s poštno kočijo potuje po preriji. Prepuščeni sami sebi se kljub nevarnosti Indijancev in notranjim sporom vedno znova odločijo za nadaljevanje potovanja. Oskarja za izvirno glasbo in Thomasa Mitchella in le nominacija za Forda (vzel mu ga je Fleming za V vrtincu); krivico so popravili newyorški filmski kritiki.
20.00 Abonma FILM & … klasična glasba
MAHLER (Mahler), VB, 1974, 115', bp
režija: Ken Russell
igrajo: Robert Powell, Georgina Hale, Lee Montague
Ostareli skladatelj Gustav Mahler in njegova žena se peljeta z vlakom, med vožnjo pa se začneta spominjati razlogov za težave v njunem zakonu, kar sproži serijo refleksij o preteklosti. V njih izvemo med drugim o Mahlerjevem nesrečnem otroštvu, njegovem bratu, ki si je vzel življenje, religioznih dilemah in poroki ter življenju po njej.
Prek zanimivih spominskih pogledov v preteklost, ki se prepletajo z realnostjo, Russel ustvari izjemno poetični portret umetnika. Pred projekcijo bo imel uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
Četrtek, 21. januar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
MARNIE (Marnie), ZDA, 1964, 130', sp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Robert Powell, Georgina Hale, Lee Montague
Marnie Edgar je dekle prijetnega videza in priljubljena pri svojih strankah, ki jim vodi račune.
A Marnie ima veliko skrivnost – je kompulzivna tatica, ki nič hudega sluteče stranke obere do zadnjega kovanca in spremeni identiteto, še preden komur koli uspe priti na sled. Vendar bo kmalu spoznala moškega, ki ne le, da ji bo prišel na sled, temveč se bo z njo poročil in naredil vse, da jo reši nevarne obsedenosti.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Nežo Drobnič in Ambrožem Čopijem
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z igralko in solistko Nežo Drobnič ter z zborovodjem Ambrožem Čopijem, ki ga bo povezoval Mitja Reichenberg.
Petek, 22. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
KLAVIR (The Piano), Avstralija, 1993, 120', sp
režija: Jane Campion
igrajo: Holly Hunter, Harvey Keitel, Sam Neill
Klavir nas zapelje v presunljivo zgodbo o nemi Škotinji Adi McGrath in njeni hčerki Flori, ki ju Adin oče odda v domenjeni zakon v Novo Zelandijo. Nihče ne ve, zakaj Ada že od svojega šestega leta ni spregovorila niti besede in komunicira le v znakovnem jeziku. Njena strast in obsedenost je igranje klavirja, od katerega se je primorana ločiti, ko ju s hčerko odložijo na novozelandski obali. Film je dobitnik zlate palme in treh oskarjev (za najboljšo igralko, scenarij in stransko igralko).
21.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
MOJE PESMI, MOJE SANJE (The Sound of Music), ZDA, 1965, 174', svp
režija: Robert Wise
igrajo: Julie Andrews, Christopher Plummer, Eleanor Parker
Von Trappovi so številna in dobro organizirana družina. Oče Georg, upokojeni mornariški oficir, z vojaško disciplino obvladuje svojih sedem otrok, za katere vse od smrti svoje ljubljene žene skrbi sam. Pomaga si z guvernantami, ki pa nikoli ne zdržijo dolgo pri hiši. Zato se oče zateče po pomoč k najvišji instanci – k božjim pomočnicam v samostan. Te k Von Trappovim pošljejo Mary, ki bi rada postala redovnica, a ji to ne uspeva najbolje. Se bo kaj bolje odrezala kot varuška sedmih nagajivih otrok?
Ena izmed priljubljenih klasik in muzikal, ob katerem bo vsa družina zapela v en glas.
Sobota, 23. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 2, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Ozi buji živijo med ledom in snegom in počnejo najrazličnejše reči: drsajo, kolesarijo, igrajo nogomet, pojejo, se učijo in sanjajo. In se ves čas pogovarjajo s pripovedovalcem, ki pazi na njih.
Sledi poučna delavnica v sodelovanju z ZOO Ljubljana.
17.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
ŠUND (Pulp Fiction), ZDA, 1994, 154', sp
režija: Quentin Tarantino
igrajo: John Travolta, Samuel L Jackson, Uma Thurman
Mozaična kriminalna črna komedija, v kateri se prepletajo časi, prostori, svetovi, značaji, principi in krvne skupine mladega neizkušenega roparskega para, mesijanskega plačanega morilca, v Evropi prekaljenega plešočega gangsterja, temnopoltega mrkoglednega makroja, njegove fatalne priležnice, pametnega boksarja in hladnokrvnega redoljubnega čistilca. Divji ritem, frenetična parada lepljivih klišejev pop kulture, mojstrsko preigravanje filmskih citatov, samoironično čaščenje videza (v smislu videza, pogleda in iluzije), ob vsem pa presenetljivo spoštovanje resničnosti in časa, tudi gledalca. Oskar za scenarij in nominacije za Tarantina, Travolta, Jacksona, Umo Thurman ter najboljši film.
20.00 Abonma Opera in balet na filmu
Salzburški festival 2006
FIGAROVA SVATBA (W. A. Mozart), Avstrija, 2006, 202', ap
režija: Claus Guth
dirigent: Nikolaus Harnoncurt
pevci: A. Netrebko, D. Röschmann, B. Skovhus, C. Schäfer, I. D'Arcangelo.
Mozartova opera, ki so jo prvič uprizorili na Dunaju leta 1786, je nekakšno nadaljevanje Beaumarchaiseve veseloigre Seviljski brivec. Rosina je zdaj grofica Almaviva, njen mož grof Almaviva si vneto prizadeva za naklonjenost Antonijeve hčere Barbarine. Figaro, ki je v službi pri grofu, se pripravlja na poroko z Rosinino varovanko Susanno.
Po drugem dejanju bo kratek odmor.
Pred projekcijo bo imeli uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
IV. teden
Ponedeljek, 25. januar 2010
18.00 Animirani filmi Bizgeci režiserja Grega Mastnaka
Bizgeci: KORUZA, KROTILEC, BOŽIČNA ZGODBA, ČAS LJUBEZNI, ČLOVEK NE JEZI SE, DRVARJI, NA LUNO, NOGOMET, PESNIKI. RIBOLOV, ZAKLAD, ZIMSKE RADOSTI IN ZOBOBOL
Vsi filmi so iz leta 2006, barvni in dolgi po 5 minut.
20.00 Sodobni slovenski film
DECEMBRSKI DEŽ, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 103'
režija: Božo Šprajc
igrajo: Radko Polič, Zlatko Šugman, Mateja Glažar
V revolucionarnem letu 1968 je Stane aktiven študentski upornik. Mojca je brucka, ima fanta Vida, ki ga je spoznala na pustni zabavi. Tu se je tudi bežno srečala s svojim poznejšim možem Stanetom. Vid odide k vojakom, Stanetu pa se uspe izogniti služenju vojaškega roka. Med proslavljanjem tega dogodka se Mojca in Stane intimno zbližata. Ob Vidovi vrnitvi iz vojske se ljubezenski trikotnik odkrije. Stane in Mojca se poročita. Smrt otroka in spoznanje, da jo Stane vara, privede Mojco do ločitve.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 26. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
GOLI V SEDLU (Easy Rider), ZDA, 1969, 94', sp
režija: Dennis Hopper
igrajo: Peter Fonda, Dennis Hopper, Jack Nicholson
Najkultnejši med cestnimi kulti. Transameriška motociklistična misija treh odpadnikov konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Veliko motorjev, veliko cest, veliko trave in tripov ter veliko hitre ljubezni.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
ANDALUZIJSKI PES (Un chien andalou), Francija, 1929, 17', nemi, svp
režija: Luis Buñuel
igrajo: Simone Mareuil, Pierre Batcheff, Luis Buñuel
Kolaž nadrealističnih in bizarnih podob z dvema neimenovanima osrednjima značajema, moškim in žensko, je nastal v sodelovanju s Salvadorjem Dalijem in velja za vrhunec francoskega avantgardnega filmskega gibanja. Prizori se vrstijo v nepovezanem zaporedju kot asociacije iz sanjskega sveta, ki na gledalca mestoma učinkujejo šokantno in brutalno.
ZLATA DOBA (L' Âge d'or), Francija, 1930, 62', nemi, svp
režija: Luis Buñuel
igrajo: Gaston Modot, Lya Lys, Caridad de Laberdesque
Po Andaluzijskem psu še ena nadrealistična stvaritev Buñuela s Salvadorjem Dalijem, ki je bolj povezana v zgodbo, a še vedno ohranja fantazijsko atmosfero. Moški in ženska se močno zaljubita, vendar njune poskuse, da bi izživela strasti, neprestano omejuje zavrta okolica.
Pred projekcijama filmov bo imel uvodno predavanje Klemen Belhar.
Sreda, 27. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
LANI V MARIENBADU (L'Année dernière à Marienbad), Francija/Italija, 1961, 94', svp
režija: Alain Resnais
igrajo: Delphine Seyrig, Giorgio Albertazzi, Sacha Pitoeff
Ljudje drsijo skozi velikanski, baročno okrašen hotel. Na trenutke čas zamrzne. Nikoli v Marienbadu. X misli, da je tam lani srečal A, v vrtovih Fredericksburga, a se ga A ne spominja. Tudi sam pravzaprav ne ve zagotovo, kje je to bilo. Morda kar tukaj, zdaj? Opisuje ji, kako se mu je skoraj predala, a se je v zadnjem trenutku umaknila. Dogovorila sta se, da se srečata ponovno čez eno leto, in vidita, ali je njuna ljubezen dovolj močna, da preživi, ali pa bosta drug drugega pozabila ...
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
AVANTURA (L'Avventura), Francija/Italija, 1960, 143', svp
režija: Michelangelo Antonioni
igrajo: Monica Vitti, Gabriele Ferzetti, Lea Massari
Anno, meščansko dekle, hčerko upokojenega ambasadorja in ljubico mladega arhitekta Sandra, povabijo s prijateljico Claudio na jahto, ki je last bogatega konstruktorja. Med Claudio in Sandrom počasi vznikne ljubezen in na skrivaj upata, da se je Anna ob izkrcanju izgubila. Prideta v Taormino, kjer ju čakajo drugi, ki ne sprašujejo po Anni in sprejmejo novi par. Še isto noč se Sandro ljubi z dekletom, ki ga je slučajno srečal. Claudia ju vidi in zbeži. Pozneje se ponovno zbližata, čeprav se zavedata krhkosti vsake zveze.
Četrtek, 28. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
ŠEPETANJA NA BLAZINI (Pillow Talk), ZDA, 1959, 102', ap
režija: Michael Gordon
igrajo: Rock Hudson, Doris Day, Tony Randall
V večstanovanjski hiši sredi New Yorka živita notranja oblikovalka Jan in skladatelj Brad, ki se ne poznata in tudi sicer nimata nič skupnega, razen ene stvari – telefonske linije. To posebno jezi Jan, saj ji sosed nenehno zaseda linijo s svojimi premnogimi romantičnimi pogovori, za kar mu s svojimi pikrimi komentarji ne ostane dolžna. Nekega dne Brad vidi Jan in spozna njen glas ter se odloči, da bo usvojil tudi njeno srce. Pokliče jo po telefonu, tokrat kot premožni Teksašan, ki potrebuje pomoč pri spoznavanju velemesta …
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Janezom Lapajnetom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z režiserjem Janezom Lapajnetom, ki ga bo povezoval Alen Kramar.
Petek, 29. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
TERMINATOR (The Terminator), VB/ZDA, 1984, 108', sp
režija: James Cameron
igrajo: Arnold Schwarzenegger, Michael Biehn, Linda Hamilton
Podivjani računalnik Skynet in njegova vojska robotov se leta 2029 vojskuje z redkimi preživelimi ljudmi, ki jih vodi upornik John Connor. Skynet v preteklost pošlje smrtonosnega robota, da bi pokončal Connorjevo mater, še preden ta rodi sina revolucionarja.
20.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
RDEČA CESARICA (The Scarlet Empress), ZDA, 1934, 104', svp
režija: Josef von Sternberg
igrajo: Marlene Dietrich, John Lodge, Sam Jaffe
Sophia Frederica (Marlene Dietrich) je nemška plemkinja, ki jo po ukazih ambiciozne matere nesrečno poročijo z ruskim vojvodo Petrom. Kot da to ne bi bilo dovolj, ji preglavice povzroča tudi moževa teta, cesarica Elizabeta, ki jo preimenuje in ji dodeli naziv iz redu sv. Katarine. V uteho ji je le prijazni grof Alexei, ki pa je zagledan v precej starejšo Elizabeto. Tako mora shajati sama s seboj in z ljubimci iz ruske vojske, dokler se stvari nenadoma spremenijo, ko stara cesarica umre in Katarina postane ruska cesarica …
Sobota, 30. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 3, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Pingvinček Edi praznuje rojstni dan, Nelči pa pestijo pikice po trebuščku. Dolgčas ni niti Tediju in Frediju.
Sledi kinotečno rajanje otrok z zavodom Enostavno prijatelji.
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
BARBARELLA (Barbarella), Francija/Italija, 1968, 98', ap
režija: Roger Vadim
igrajo: Jane Fonda, John Phillip Law, Anita Pallenberg
Znajdemo se v 41. stoletju, ko na Zemlji vlada mir in je človeška vrsta uspešno izkoreninila vse svoje pretekle škodljive navade – med drugim tudi seks. To vesoljno harmonijo pa ogroža mlad znanstvenik Durand Durand, ki na planetu SoGo razvija nenavadne in izjemno grešne naprave. Vladar Zemlje zato nadenj pošlje Barbarello, posebno kozmično agentko, da poišče in pripelje norega znanstvenika. Plavolasa (in minimalno oblečena) agentka odpotuje v srce zla, kjer jo čakajo orgazmične avanture v deželi, ki ji vlada razvratna črna kraljica.
20.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
HUD (Hud), ZDA, 1963, 112', svp
režija: Martin Ritt
igrajo: Paul Newman, Melvyn Douglas, Patricia Neal
Hud Bannon je poosebitev odtujene ameriške mladine – brezsrčen, ciničen in upornik brez razloga.
Mladenič se spusti v pravi ideološki spopad s svojim očetom, ostarelim rančarjem, ki je v življenju vajen drugačnih vrednot, trdega dela in skromnosti. Hud, ki uživa v življenju lokalnega plejboja, seveda niti ne pomisli, da bi sledil očetovim stopinjam. Vendar ga leta popivanja, preganjanja žensk in vsesplošnega postopanja dohitevajo, a tudi spoznanje, da v 34 letih ni dosegel še ničesar.
Legenda:
anim. – animirani
ap – angleški podnapisi
bp – brez podnapisov
sinhr. – sinhronizirano
sp – slovenski podnapisi
svp – slovenski videopodnapisi
Spored - JANUAR 2010
I. teden
Ponedeljek, 4. januar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
GRAFIKA ČLOVEKU, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 13'
režija: France Kosmač
PRVI FESTIVAL TELESNE KULTURE, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 12'
režija: Dušan Povh
PRVA IZMENA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 5'
režija: Ernest Adamič
PRED VELIKIM SPOPADOM, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 5'
režija: Ernest Adamič
GALEBI IZ PIRANSKEGA GNEZDA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 13'
režija: Jože Bevc
POT TOVARIŠTVA IN SPOMINOV, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: Jože Bevc, Dušan Povh
BELI KONJI, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 11'
režija: Metod in Milka Badjura
20.00 Petdesetletnica filma X 25 javlja
X 25 JAVLJA, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 96'
režija: František Čap
igrajo: Dušan Janićijević, Tamara Miletić, Angelca Hlebce
Mlad zaveden zagrebški študent med okupacijo stopi v nemško službo. Zaradi nemškutarskega sorodnika mu Nemci zaupajo in ga nastavijo na položaj vohuna. Mladenič pridno izkorišča novi položaj in vohuni za partizane, položaj pa se nevarno zavozla, ko ga začnejo sumničiti eni in drugi. Sijajno zrežirana, s čudovitim vzdušjem nabita vohunska srhljivka. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 5. januar 2010
17.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
DENAR (L'Argent), Francija, 1927, 165', nemi, sp
režija: Marcel L'Herbier
igrajo: Brigitte Helm, Marie Glory, Yvette Guilbert,
Denar je monumentalna freska, najvišja točka L'Herbierjeve filmske ustvarjalne poti. Ta ekranizacija Zolajevega romana je obtožba moči, ki jo daje denar, vladavine denarja, ki je vseskozi in brez prestanka omejeval L'Herbierjevo ustvarjanje. V ta labodji spev neme umetnosti, ki zaradi izredne, duhovite in inventivne režije še danes učinkuje moderno, je vložil vso svojo dušo in ves svoj genij.
Film bo na klaviru spremljal pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
20.00 Abonma ART KINO SNOB
V TEKU ČASA (Im Lauf der Zeit), Nemčija, 1975, 175', sp
režija: Wim Wenders
igrajo: Rüdiger Vogler, Hanns Zischler, Lisa Kreuzer
»Kralj ceste« Bruno ima potujoči kino, s katerim se potepa po Nemčiji. Na poti spozna Roberta, ki je pravkar zapustil ženo. Ker je svojega hrošča izstrelil v reko, ima vzdevek Kamikaza. Moža se spoprijateljita in skupaj nadaljujeta svoje potovanje do konca, ki bo spremenil njuno samoto.
Sreda, 6. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
MATI (Mat), SZ, 1926, 85', nemi, sp
režija: P. I. Podovkin
igrajo: Vera Baranovska, Nikolaj Batalov, Aleksandr Chistjakov
Ledena ruska zima leta 1905; med delavci vre zaradi težkih razmer in odločijo se za stavko. Mati se boji za svojega sina, ki se odloči prispevati k delavskemu boju, hkrati pa skuša obdržati skupaj družino, ki ji grozi, da bo zaradi stavke razpadla – oče stavkajočega mladeniča je stavkokaz, ki so ga podkupili lastniki tovarne. Vendar tudi mati spozna upravičenost delavskega upora in se v izjemno pogumnem dejanju postavi za pravice svojega ljudstva.
Film bo na klaviru spremljal pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
20.00 Abonma Zimzeleni
JESENSKA SONATA (Autumn Sonata/Höstsonaten), Švedska, 1978, 90', svp
režija: Ingmar Bergman
igrajo: Ingrid Bergman, Liv Ullmann, Lena Nyman
Svetovno znana pianistka po dolgem času obišče svojo hčer. Nepričakovano je pri njej tudi njena druga hči, ki je telesno prizadeta. Starejša hči ne more mimo zamere, ker ju je mati zanemarjala leta in leta zaradi svoje kariere, a se vseeno trudi, da bi ji ustregla, kar pa ne more trajati. Kmalu privrejo na dan vse obtožbe in grenki spomini. Vpogled v odtujene odnose staršev in otrok.
Četrtek, 7. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVANOVO OTROŠTVO (Ivanovo detstvo), Rusija, 1962, 96', sp
režija: Andrej Tarkovski
igrajo: Kolja Burljajev, Valentin Zubkov, E. Žarikov
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja Tarkovskega.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Nejcem Gazvodo in Rokom Bičkom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor s soscenaristom Nejcem Gazvodo in s somontažerjem Rokom Bičkom, ki ga bo povezovala Suzana Krvavica.
Petek, 8. januar 2010
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVAN GROZNI, 1. del (Ivan Grozni 1. del), SZ, 1942/46, 95', sp
režija: Sergej M. Eisenstein
igrajo: Nikolaj Čerkasov, Ljudmila Čelikovska, Serafima Birman
V prvem delu spremljamo pester začetek Ivanove vladavine – njegovo kronanje, poroko z Anastazijo, hudo bolezen, vojaški podvig in vedno večjo grožnjo tistih, ki so mu na videz najbližje. Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni). Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
20.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
IVAN GROZNI, 2. del (Ivan Grozni 2. del), SZ, 1942/46, 82', sp
režija: Sergej M. Eisenstein
igrajo: Nikolaj Čerkasov, Ludmila Tselikovska, Serafima Birman
V drugem delu spremljamo Ivanov trud, da bi ustvaril združeno in neodvisno Rusijo.
V procesu mu zaradi zastrupitve umre žena, cerkvena oblast pa mu skuša speljati oblast, zato nadnje pošlje vojsko aristokratov – bojarov. A tudi ti imajo s carjem svoje načrte …
Sobota, 9. januar 2010
10.00 Otroška matineja z živalmi
SREČA NA VRVICI, Slovenija (Jugoslavija), 1977, 83'
režija: Jane Kavčič
igrajo: Matjaž Gruden, Mitja Tavčar, Nino De Gleria
Glavnega junaka filma Matica filmarji povabijo k sodelovanju kot glavnega junaka. Ob njem je pes, velik in črn novofundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. A kam vendar s psom v betonskem naselju?
Po projekciji filma pripravljamo druženje najboljših risarjev Mladega kinologa in karaoke. Najpogumnejši se boste ob spremljavi kitare (Danni Stražar) preskusili v petju pesmi iz filma, najboljši pevci bodo nagrajeni. Čaka pa vas tudi prijetno presenečenje!
18.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
STALKER (Stalker), SZ, 1979, 161', sp
režija: Andrej Tarkovski
igrajo: Nataša Abramova, Alisa Freindlih, Nikolaj Grinko
Stalker je film o človekovem dostojanstvu. V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Zona, v kateri se je nekoč zgodilo nekaj nenavadnega v zvezi z meteoritom. Od takrat se v Zoni dogajajo nenavadne stvari in oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi na prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj.
21.00 Redni spored kinotečnega arhiva (1895–1980)
KJE SI, SREČA? (Les petits calins), Francija, 1978, 92', sp
režija: Jean-Marie Poire
igrajo: Dominique Laffin, Caroline Cartier, Josiane Balasko
Sylvie, Sophie in Corinne stanujejo skupaj v stanovanju sredi Pariza. Prva je prodajalka oblačil, druga dela v restavraciji, tretja pa je ločena mati, ki opravlja različna neobičajna dela. Vsaka po svoje iščejo nekaj (ali nekoga), zaradi česar je vredno živeti, čeprav le za noč ali dve …
II. teden
Ponedeljek, 11. januar 2010
18.00 Slovenski dokumentarni film
VZPON, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 15'
režija: Mirko Mahnič
JEKLENE BRIGADE, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 19'
režija: Jože Bevc
TOVARIŠ TELEFON, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 12'
režija: France Kosmač
100 KILOMETROV ŽIVLJENJA, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 15'
režija: Anton Marti
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
DRŽAVNI SOVRAŽNIK (The Public Enemy), ZDA, 1931, 83', svp
režija: William A. Wellman
igrajo: James Cagney, Jean Harlow, Edward Woods
Tom Powers in Matt Doyle sta najboljša prijatelja in kolega gangsterja. Že od najstniških let sta zaposlena z nezakonitim, a precej donosnim poslom tihotapljenja alkohola v času prohibicije. Vendar se z vsakim novim, drznejšim poslom napetost veča. Najbolj ta pritisk vpliva na Toma, ki je vedno bolj nerazsoden in nasilen. To pa v svetu podzemlja ne ostane neopaženo, še posebno, ker Tomu in Mattu tekmecev ne manjka.
Torek, 12. januar 2010
17.00 Abonma M (Musikal)
RUMENA PODMORNICA (Yellow Submarine), VB/USA, 1968, 90', anim., bp
režija: George Dunning
igrajo: John Lennon, Paul McCartney, Ringo Starr
Prelepo fantazijsko deželo Pepperland okupirajo hudobneži, ki sovražijo glasbo. Člani legendarne skupine Beatles, upodobljeni kot animirani liki, se skupaj s kapitanom Fredom in njegovo rumeno podmornico spustijo v osvobodilni boj. Psihadelična, popartistična, kultna, celovečerna animacija, polna smeha, strupenih barv in ponarodelih pesmi.
19.00 Otvoritev velike retrospektive filmov po knjigah
KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri zgodnjega in predzvočnega filma (str. 3– 11)
VELIKI ROP VLAKA (The Great Train Robbery), ZDA, 1903, 11', nemi, bp
režija: Edwin S. Porter
igrajo: A. C. Abadie, Gilbert M. »Broncho Billy« Anderson, George Barnes
Slavni dvanajstminutni vestern Edwina S. Porterja zaradi svojih inovativnih pripovednih tehnik velja za mejnik v zgodovini filma. V njem naletimo tudi na prvi pravi spoj dejanj, dvojno ekspozicijo in grobe začetke križne montaže.
POLICISTOVO POTOVANJE OKOLI SVETA (Le Tour de monde d'un policier), Francija, 1906, 17', nemi, svp
režija: Charles-Lucien Lépine
igra: Georges Vinter
V Policistovem potovanju okoli sveta sledimo zabavnemu pregonu med policistom in tatom ter v 27 kadrih naletimo na pol ducata filmskih zvrsti.
GRAJSKI ZDRAVNIK (Le Médecin du château), Francija, 1908, 6', nemi, svp
režija: Albert Capellani
Tolpa pariških banditov nekega zdravnika premeteno zvabi od doma pod pretvezo, da ga kliče bolnik, medtem pa vlomijo k njemu in grozijo njegovi družini.
TELEGRAFIST (The Lonedale Operator), ZDA, 1911, 17', nemi, bp
režija: D. W. Griffith
igrajo: Verner Clarges, Guy Hedlund, Jeanie Macpherson
Telegrafist na oddaljeni železniški postaji zboli, njegova hči pa brani postajo pred tatovi in nestrpno pričakuje svojega zaročenca, ki ji z lokomotivo drvi na pomoč.
Uvod z naslovom O nemem filmu in njegovi zvočni plati ter klavirska spremljava – pianist in skladatelj Mitja Reichenberg.
Sreda, 13. januar 2010
18.00 Abonma Na svoji zemlji
SEDMINA, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 91'
režija: Matjaž Klopčič
igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj
Ljubljana spomladi 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi uporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Sijajno zrežiran, pretresljiv film; eden največjih slovenskih filmskih dosežkov.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
JAZ SEM BEGUNEC IZ CHAIN GANGA (I am a Fugitive from a Chain Gang), ZDA, 1932, 93', svp
režija: Mervyn LeRoy
igrajo: Paul Muni, Glenda Farrell, Helen Vinson
James Allen se po drugi svetovni vojni vrne v ZDA in ugotovi, da si želi drugačno življenje, kot ga je imel pred vojno. Namesto da bi se vrnil na svoje staro delovno mesto v tovarni čevljev, se odpravi iskat priložnosti na drugo stran ameriške celine. A ker se ni spremenil le Allen, ampak tudi časi in je dela malo, se pridruži vrstam napol potepuških obubožanih iskalcev dela. Trenutek nepazljivosti ga stane svobode – in pristane v okovih zaporniške delovne skupine.
Četrtek, 14. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
USTRAHOVALCI (Racket Busters), ZDA, 1938, 71', svp
režija: Lloyd Bacon
igrajo: Humphrey Bogart, George Brent, Gloria Dickson
Humphrey Bogart je John »car« Martin, gangsterski šef z Manhattna, ki se v želji, da bi si podredil trg, spusti v poslovanje z avtoprevozniki. Sekira mu pade v med, ko pri poskusu ropa zaloti priljubljenega šoferja Dannyja Jordana, ki je bil v rop prisiljen zaradi svoje noseče žene. Tako ima pri roki vzvod, s katerim lahko izsiljuje in pritiska na sindikat prevoznikov.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Matejem Križnikom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z direktorjem fotografije Matejem Križnikom, ki ga bo povezoval Boštjan Miha Jambrek.
Petek, 15. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
DIVJA DVAJSETA (The Rrrroaring Twenties), ZDA, 1939, 104', svp
režija: Raoul Walsh
igrajo: James Cagney, Priscilla Lane, Humphrey Bogart
James Cagney igra taksista Eddieja, vojnega veterana, ki ostane brez dela in skuša odpreti svojo taksi službo, a po sili razmer postane gangster, saj drugače ne more poslovati. Vse do bridkega konca mu ob boku stoji psihotični George (Humphrey Bogart), tu pa je še elegantno ženstvena in nedostopna glavna junakinja (Priscilla Lane). Divja dvajseta, kot vsi drugi Warnerjevi filmi iz tega obdobja, namiguje na povezavo med pomanjkanjem in kriminalom ter poveličevanjem malega podjetništva v kapitalistični družbi.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
VOZIJO PONOČI (They Drive by Night), ZDA, 1940, 95', bp
režija: Raoul Walsh
igrajo: George Raft, Ann Sheridan, Ida Lupino
Brata Paul in Joe Fabrini sta goljufiva tovornjakarja, ki se večinoma preživljata s prevažanjem sadja iz Los Angelesa in se trudita zmeraj ostati korak pred svojimi upniki. Prisiljena sta na dolge nočne vožnje in nič čudnega, da je Paulova žena na smrt zaskrbljena. Da je njena skrb povsem upravičena, spoznata tudi brata, ko neke noči pobereta štoparko in naenkrat vsi trije postanejo priče grozni prometni nesreči … Očiten je vpliv sloga filma noir in arhetipa femme fatale.
Sobota, 16. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 1, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Ozi buji so majhni pingvini. Vsak ima svoj značaj ter svojo barvo kljuna in nožic: Nedi ima modre, Nelči rožnate, Tedi rdeče, Edi zelene in Fredi oranžne.
Sledi kinotečno rajanje otrok z gledališčem Mladi Maj.
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
GOSPOD DEEDS GRE V MESTO (Mr. Deeds Goes to Town), ZDA, 1936, 115', svp
režija: Frank Capra
igrajo: Gary Cooper, Jean Arthur, George Bancroft
V času gospodarske krize se Longfellow Deeds, neuki preprostež z dežele, odpravi v New York, kjer ga čaka dediščina – dvajsetih milijonov dolarjev, ki mu jo je zapustil pokojni stric. Z življenjem v velemestu ga seznanja stričev spletkarski odvetnik John Cedar, ki ima z gospodom Deedsom svoje načrte. Filmska klasika, ki si je leta 1936 prislužila šest nominacij za zlati kipec in zmagala v kategoriji najboljše režije.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasičnih studijskih sistemov (str. 12–44)
VROČE JE (The Big Heat), ZDA, 1953, 89', svp
režija: Fritz Lang
igrajo: Glenn Ford, Gloria Grahame, Jocelyn Brando
V tej Langovi noirovski mojstrovini spremljamo poštenega policista in družinskega moža Dava Banniona, ki raziskuje sumljive okoliščine samomora svojega podkupljenega sodelavca, vse dokler z vztrajnim raziskovanjem ne postane sam trn v peti mestnim oblastem, katerih niti vleče lokalni kriminalni mogotec. Bannion za svoje vztrajanje plača visoko ceno, gangsterji mu namreč umorijo ženo, kar ga povleče v vrtinec obsedenosti z maščevanjem in v nasilno ter kruto podzemlje z motenimi in psihotičnimi liki, ki jim postaja vse bolj podoben.
III. teden
Ponedeljek, 18. januar 2010
18.00 Prava kmetija
PREKMURJE, Slovenija (Jugoslavija), 1949, 18'
režija: Zvone Sintič
ZEMLJA KLIČE, Slovenija (Jugoslavija), 1958, 14'
režija: Ernest Adamič
VEČ MLEKA, MANJ DELA, Slovenija (Jugoslavija), Slovenija, 1967, 24'
režija: Lojze Jurc
LEPO JE ŽIVET' NA DEŽELI, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 10'
režija: Jože Bevc
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
MOMENT, Slovenija, 2009, 15'
režija: Rok Kajzer Nagode
igrajo: Katarina Rakušček, Gregor Tratar
Moment je zgodba o nesocializiranem fantu, ki vsak dan videva svojo ljubezen. Poleg punce je njegova ljubezen tudi gorsko kolesarjenje. Ker izpolnitev prve ljubezni ni mogoča, odide ob reko, kjer prestopi prag med realnostjo in sanjami. Morda pa moramo neko stvar podoživeti najprej v sanjah, preden smo jo sploh zmožni podoživeti v realnem vsakdanjem življenju.
20.00 Večer članov Kinotečnega kluba
IME ROŽE (Der Name der Rose), Italija/Francija/ZRN, 1986, 130', sp
režija: Jean-Jacques Annaud
igrajo: Sean Connery, F. Murray Abraham, Christian Slater
Morilec je za zidovi samostana. Sean Connery poskuša rešiti skrivnostne umore. Ti so delo hudiča! Mnogi tako menijo potem, ko se v samostanu iz 14. stoletja začnejo dogajati nenavadni umori. Drugi pa povezujejo umore z Apokalipso. Toda brat William misli drugače. Želi rešiti primere v nasprotju z verovanjem, ki temelji le na dejstvih in logiki.
Torek, 19. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
NJEGOVO NEZVESTO DEKLE (His Girl Friday), ZDA, 1939, 92', bp
režija: Howard Hawks
igrajo: Cary Grant, Rosalind Russell, Ralph Bellamy
Hildy Johnson je neodvisna ženska in ena najboljših novinark pri Morning Postu, vendar ne več dolgo – rada bi se poročila in končno zaživela »človeka vredno življenje«, ki pa ne vključuje hektičnega časnikarskega vsakdana. Ko to sporoči uredniku in svojemu nekdanjemu možu Walterju Burnsu, se ta domisli načrta, kako bo Hildy obdržal pri časopisu – in blizu sebe.
Pripravite se na šokantni besedni rafal – v enem najbolj zgovornih filmov v zgodovini, ki vas bo pustil objokane – od smeha!
20.00 Abonma FILM & … klasična glasba
AMADEUS (Amadeus), ZDA, 1984, 160', sp
režija: Miloš Forman
igrajo: Murray Abraham, Tom Hulce, Elizabeth Berridge
Antonio Salieri si želi, da bi bil tako dober skladatelj, kot je bil Mozart, da bi lahko slavil boga preko glasbe, saj meni, da je njegova glasba božanska. Ne razume pa, zakaj je bog favoriziral le Mozarta in ga imel za instrument. Ta njegova zavistnost ga pripelje do božjega sovražnika, zato se odloči za maščevanje.
Pred projekcijo bo imel uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
Sreda, 20. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
POŠTNA KOČIJA (Stagecoach), ZDA, 1939, 96', svp
režija: John Ford
igrajo: Claire Trevor, John Wayne, Thomas Mitchell
Kultni vestern in režijska mojstrovina, ki ga je Welles pred snemanjem Državljana Kana videl 35-krat, sicer pa zgodba o pisani druščini, ki s poštno kočijo potuje po preriji. Prepuščeni sami sebi se kljub nevarnosti Indijancev in notranjim sporom vedno znova odločijo za nadaljevanje potovanja. Oskarja za izvirno glasbo in Thomasa Mitchella in le nominacija za Forda (vzel mu ga je Fleming za V vrtincu); krivico so popravili newyorški filmski kritiki.
20.00 Abonma FILM & … klasična glasba
MAHLER (Mahler), VB, 1974, 115', bp
režija: Ken Russell
igrajo: Robert Powell, Georgina Hale, Lee Montague
Ostareli skladatelj Gustav Mahler in njegova žena se peljeta z vlakom, med vožnjo pa se začneta spominjati razlogov za težave v njunem zakonu, kar sproži serijo refleksij o preteklosti. V njih izvemo med drugim o Mahlerjevem nesrečnem otroštvu, njegovem bratu, ki si je vzel življenje, religioznih dilemah in poroki ter življenju po njej.
Prek zanimivih spominskih pogledov v preteklost, ki se prepletajo z realnostjo, Russel ustvari izjemno poetični portret umetnika. Pred projekcijo bo imel uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
Četrtek, 21. januar 2010
17.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri klasične hollywoodske pripovedi (str. 45–48)
MARNIE (Marnie), ZDA, 1964, 130', sp
režija: Alfred Hitchcock
igrajo: Robert Powell, Georgina Hale, Lee Montague
Marnie Edgar je dekle prijetnega videza in priljubljena pri svojih strankah, ki jim vodi račune.
A Marnie ima veliko skrivnost – je kompulzivna tatica, ki nič hudega sluteče stranke obere do zadnjega kovanca in spremeni identiteto, še preden komur koli uspe priti na sled. Vendar bo kmalu spoznala moškega, ki ne le, da ji bo prišel na sled, temveč se bo z njo poročil in naredil vse, da jo reši nevarne obsedenosti.
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Nežo Drobnič in Ambrožem Čopijem
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z igralko in solistko Nežo Drobnič ter z zborovodjem Ambrožem Čopijem, ki ga bo povezoval Mitja Reichenberg.
Petek, 22. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
KLAVIR (The Piano), Avstralija, 1993, 120', sp
režija: Jane Campion
igrajo: Holly Hunter, Harvey Keitel, Sam Neill
Klavir nas zapelje v presunljivo zgodbo o nemi Škotinji Adi McGrath in njeni hčerki Flori, ki ju Adin oče odda v domenjeni zakon v Novo Zelandijo. Nihče ne ve, zakaj Ada že od svojega šestega leta ni spregovorila niti besede in komunicira le v znakovnem jeziku. Njena strast in obsedenost je igranje klavirja, od katerega se je primorana ločiti, ko ju s hčerko odložijo na novozelandski obali. Film je dobitnik zlate palme in treh oskarjev (za najboljšo igralko, scenarij in stransko igralko).
21.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
MOJE PESMI, MOJE SANJE (The Sound of Music), ZDA, 1965, 174', svp
režija: Robert Wise
igrajo: Julie Andrews, Christopher Plummer, Eleanor Parker
Von Trappovi so številna in dobro organizirana družina. Oče Georg, upokojeni mornariški oficir, z vojaško disciplino obvladuje svojih sedem otrok, za katere vse od smrti svoje ljubljene žene skrbi sam. Pomaga si z guvernantami, ki pa nikoli ne zdržijo dolgo pri hiši. Zato se oče zateče po pomoč k najvišji instanci – k božjim pomočnicam v samostan. Te k Von Trappovim pošljejo Mary, ki bi rada postala redovnica, a ji to ne uspeva najbolje. Se bo kaj bolje odrezala kot varuška sedmih nagajivih otrok?
Ena izmed priljubljenih klasik in muzikal, ob katerem bo vsa družina zapela v en glas.
Sobota, 23. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 2, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Ozi buji živijo med ledom in snegom in počnejo najrazličnejše reči: drsajo, kolesarijo, igrajo nogomet, pojejo, se učijo in sanjajo. In se ves čas pogovarjajo s pripovedovalcem, ki pazi na njih.
Sledi poučna delavnica v sodelovanju z ZOO Ljubljana.
17.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
ŠUND (Pulp Fiction), ZDA, 1994, 154', sp
režija: Quentin Tarantino
igrajo: John Travolta, Samuel L Jackson, Uma Thurman
Mozaična kriminalna črna komedija, v kateri se prepletajo časi, prostori, svetovi, značaji, principi in krvne skupine mladega neizkušenega roparskega para, mesijanskega plačanega morilca, v Evropi prekaljenega plešočega gangsterja, temnopoltega mrkoglednega makroja, njegove fatalne priležnice, pametnega boksarja in hladnokrvnega redoljubnega čistilca. Divji ritem, frenetična parada lepljivih klišejev pop kulture, mojstrsko preigravanje filmskih citatov, samoironično čaščenje videza (v smislu videza, pogleda in iluzije), ob vsem pa presenetljivo spoštovanje resničnosti in časa, tudi gledalca. Oskar za scenarij in nominacije za Tarantina, Travolta, Jacksona, Umo Thurman ter najboljši film.
20.00 Abonma Opera in balet na filmu
Salzburški festival 2006
FIGAROVA SVATBA (W. A. Mozart), Avstrija, 2006, 202', ap
režija: Claus Guth
dirigent: Nikolaus Harnoncurt
pevci: A. Netrebko, D. Röschmann, B. Skovhus, C. Schäfer, I. D'Arcangelo.
Mozartova opera, ki so jo prvič uprizorili na Dunaju leta 1786, je nekakšno nadaljevanje Beaumarchaiseve veseloigre Seviljski brivec. Rosina je zdaj grofica Almaviva, njen mož grof Almaviva si vneto prizadeva za naklonjenost Antonijeve hčere Barbarine. Figaro, ki je v službi pri grofu, se pripravlja na poroko z Rosinino varovanko Susanno.
Po drugem dejanju bo kratek odmor.
Pred projekcijo bo imeli uvodno predavanje dr. Gregor Pompe.
IV. teden
Ponedeljek, 25. januar 2010
18.00 Animirani filmi Bizgeci režiserja Grega Mastnaka
Bizgeci: KORUZA, KROTILEC, BOŽIČNA ZGODBA, ČAS LJUBEZNI, ČLOVEK NE JEZI SE, DRVARJI, NA LUNO, NOGOMET, PESNIKI. RIBOLOV, ZAKLAD, ZIMSKE RADOSTI IN ZOBOBOL
Vsi filmi so iz leta 2006, barvni in dolgi po 5 minut.
20.00 Sodobni slovenski film
DECEMBRSKI DEŽ, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 103'
režija: Božo Šprajc
igrajo: Radko Polič, Zlatko Šugman, Mateja Glažar
V revolucionarnem letu 1968 je Stane aktiven študentski upornik. Mojca je brucka, ima fanta Vida, ki ga je spoznala na pustni zabavi. Tu se je tudi bežno srečala s svojim poznejšim možem Stanetom. Vid odide k vojakom, Stanetu pa se uspe izogniti služenju vojaškega roka. Med proslavljanjem tega dogodka se Mojca in Stane intimno zbližata. Ob Vidovi vrnitvi iz vojske se ljubezenski trikotnik odkrije. Stane in Mojca se poročita. Smrt otroka in spoznanje, da jo Stane vara, privede Mojco do ločitve.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Torek, 26. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri novega Hollywooda (str. 49–74)
GOLI V SEDLU (Easy Rider), ZDA, 1969, 94', sp
režija: Dennis Hopper
igrajo: Peter Fonda, Dennis Hopper, Jack Nicholson
Najkultnejši med cestnimi kulti. Transameriška motociklistična misija treh odpadnikov konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Veliko motorjev, veliko cest, veliko trave in tripov ter veliko hitre ljubezni.
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
ANDALUZIJSKI PES (Un chien andalou), Francija, 1929, 17', nemi, svp
režija: Luis Buñuel
igrajo: Simone Mareuil, Pierre Batcheff, Luis Buñuel
Kolaž nadrealističnih in bizarnih podob z dvema neimenovanima osrednjima značajema, moškim in žensko, je nastal v sodelovanju s Salvadorjem Dalijem in velja za vrhunec francoskega avantgardnega filmskega gibanja. Prizori se vrstijo v nepovezanem zaporedju kot asociacije iz sanjskega sveta, ki na gledalca mestoma učinkujejo šokantno in brutalno.
ZLATA DOBA (L' Âge d'or), Francija, 1930, 62', nemi, svp
režija: Luis Buñuel
igrajo: Gaston Modot, Lya Lys, Caridad de Laberdesque
Po Andaluzijskem psu še ena nadrealistična stvaritev Buñuela s Salvadorjem Dalijem, ki je bolj povezana v zgodbo, a še vedno ohranja fantazijsko atmosfero. Moški in ženska se močno zaljubita, vendar njune poskuse, da bi izživela strasti, neprestano omejuje zavrta okolica.
Pred projekcijama filmov bo imel uvodno predavanje Klemen Belhar.
Sreda, 27. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
LANI V MARIENBADU (L'Année dernière à Marienbad), Francija/Italija, 1961, 94', svp
režija: Alain Resnais
igrajo: Delphine Seyrig, Giorgio Albertazzi, Sacha Pitoeff
Ljudje drsijo skozi velikanski, baročno okrašen hotel. Na trenutke čas zamrzne. Nikoli v Marienbadu. X misli, da je tam lani srečal A, v vrtovih Fredericksburga, a se ga A ne spominja. Tudi sam pravzaprav ne ve zagotovo, kje je to bilo. Morda kar tukaj, zdaj? Opisuje ji, kako se mu je skoraj predala, a se je v zadnjem trenutku umaknila. Dogovorila sta se, da se srečata ponovno čez eno leto, in vidita, ali je njuna ljubezen dovolj močna, da preživi, ali pa bosta drug drugega pozabila ...
20.00 KNJIGA O FILMU – prvi del, študijski primeri na obrobju Hollywooda (str. 75–109)
AVANTURA (L'Avventura), Francija/Italija, 1960, 143', svp
režija: Michelangelo Antonioni
igrajo: Monica Vitti, Gabriele Ferzetti, Lea Massari
Anno, meščansko dekle, hčerko upokojenega ambasadorja in ljubico mladega arhitekta Sandra, povabijo s prijateljico Claudio na jahto, ki je last bogatega konstruktorja. Med Claudio in Sandrom počasi vznikne ljubezen in na skrivaj upata, da se je Anna ob izkrcanju izgubila. Prideta v Taormino, kjer ju čakajo drugi, ki ne sprašujejo po Anni in sprejmejo novi par. Še isto noč se Sandro ljubi z dekletom, ki ga je slučajno srečal. Claudia ju vidi in zbeži. Pozneje se ponovno zbližata, čeprav se zavedata krhkosti vsake zveze.
Četrtek, 28. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
ŠEPETANJA NA BLAZINI (Pillow Talk), ZDA, 1959, 102', ap
režija: Michael Gordon
igrajo: Rock Hudson, Doris Day, Tony Randall
V večstanovanjski hiši sredi New Yorka živita notranja oblikovalka Jan in skladatelj Brad, ki se ne poznata in tudi sicer nimata nič skupnega, razen ene stvari – telefonske linije. To posebno jezi Jan, saj ji sosed nenehno zaseda linijo s svojimi premnogimi romantičnimi pogovori, za kar mu s svojimi pikrimi komentarji ne ostane dolžna. Nekega dne Brad vidi Jan in spozna njen glas ter se odloči, da bo usvojil tudi njeno srce. Pokliče jo po telefonu, tokrat kot premožni Teksašan, ki potrebuje pomoč pri spoznavanju velemesta …
20.00 Slovenska kinoteka in Triglav film predstavljata - Večer z Janezom Lapajnetom
OSEBNA PRTLJAGA, Slovenija, 2009, 124'
režija: Janez Lapajne
igrajo: Nataša Barbara Gračner, Branko Završan, Tjaša Železnik
Vid je potlačen s pretirano naklonjenostjo svoje ljubeče matere Mojce in vseenostjo nevmešavajočega se očeta Sama. Mojčin oče Ignac je dobrovoljen, a samozadosten družinski poglavar, Vidovo novo dekle Nina pa radoživo bitje, ki se bori z nestalnimi razmerji svoje mlade mame Žive. Mojstrsko upodobljeni značaji se ukvarjajo z neizprosnimi problemi, njihova prtljaga postaja njihovo pogubno breme. Slovenski gozdovi, ki obdajajo film, pa počasi odstirajo podtekst filma o Sloveniji tukaj in zdaj.
Po projekciji filma sledi pogovor z režiserjem Janezom Lapajnetom, ki ga bo povezoval Alen Kramar.
Petek, 29. januar 2010
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
TERMINATOR (The Terminator), VB/ZDA, 1984, 108', sp
režija: James Cameron
igrajo: Arnold Schwarzenegger, Michael Biehn, Linda Hamilton
Podivjani računalnik Skynet in njegova vojska robotov se leta 2029 vojskuje z redkimi preživelimi ljudmi, ki jih vodi upornik John Connor. Skynet v preteklost pošlje smrtonosnega robota, da bi pokončal Connorjevo mater, še preden ta rodi sina revolucionarja.
20.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
RDEČA CESARICA (The Scarlet Empress), ZDA, 1934, 104', svp
režija: Josef von Sternberg
igrajo: Marlene Dietrich, John Lodge, Sam Jaffe
Sophia Frederica (Marlene Dietrich) je nemška plemkinja, ki jo po ukazih ambiciozne matere nesrečno poročijo z ruskim vojvodo Petrom. Kot da to ne bi bilo dovolj, ji preglavice povzroča tudi moževa teta, cesarica Elizabeta, ki jo preimenuje in ji dodeli naziv iz redu sv. Katarine. V uteho ji je le prijazni grof Alexei, ki pa je zagledan v precej starejšo Elizabeto. Tako mora shajati sama s seboj in z ljubimci iz ruske vojske, dokler se stvari nenadoma spremenijo, ko stara cesarica umre in Katarina postane ruska cesarica …
Sobota, 30. januar 2010
10.00 Otroška matineja
OZIE BOO 3, ZDA, 2007, 30', sinhr.
Pingvinček Edi praznuje rojstni dan, Nelči pa pestijo pikice po trebuščku. Dolgčas ni niti Tediju in Frediju.
Sledi kinotečno rajanje otrok z zavodom Enostavno prijatelji.
18.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
BARBARELLA (Barbarella), Francija/Italija, 1968, 98', ap
režija: Roger Vadim
igrajo: Jane Fonda, John Phillip Law, Anita Pallenberg
Znajdemo se v 41. stoletju, ko na Zemlji vlada mir in je človeška vrsta uspešno izkoreninila vse svoje pretekle škodljive navade – med drugim tudi seks. To vesoljno harmonijo pa ogroža mlad znanstvenik Durand Durand, ki na planetu SoGo razvija nenavadne in izjemno grešne naprave. Vladar Zemlje zato nadenj pošlje Barbarello, posebno kozmično agentko, da poišče in pripelje norega znanstvenika. Plavolasa (in minimalno oblečena) agentka odpotuje v srce zla, kjer jo čakajo orgazmične avanture v deželi, ki ji vlada razvratna črna kraljica.
20.00 KNJIGA O FILMU – drugi del, študijski primeri zvezdniškega sistema (str. 110–138)
HUD (Hud), ZDA, 1963, 112', svp
režija: Martin Ritt
igrajo: Paul Newman, Melvyn Douglas, Patricia Neal
Hud Bannon je poosebitev odtujene ameriške mladine – brezsrčen, ciničen in upornik brez razloga.
Mladenič se spusti v pravi ideološki spopad s svojim očetom, ostarelim rančarjem, ki je v življenju vajen drugačnih vrednot, trdega dela in skromnosti. Hud, ki uživa v življenju lokalnega plejboja, seveda niti ne pomisli, da bi sledil očetovim stopinjam. Vendar ga leta popivanja, preganjanja žensk in vsesplošnega postopanja dohitevajo, a tudi spoznanje, da v 34 letih ni dosegel še ničesar.
Legenda:
anim. – animirani
ap – angleški podnapisi
bp – brez podnapisov
sinhr. – sinhronizirano
sp – slovenski podnapisi
svp – slovenski videopodnapisi
