Krsto Papić (kratki filmi): 27. in 28.8.
Krsto Papić (1943-2013), eno najbolj markantnih imen jugoslovanskega in hrvaškega filma, se je v zgodovino vpisal kot bržkone vodilni akter generacije, ki je v drugi polovici šestdesetih in v začetku sedemdesetih uveljavila t. i. hrvaški avtorski film. Kot režiser in scenarist se je skozi štiri desetletja plodovitega ustvarjanja proslavil tako z igranimi celovečerci, še bolj pa nemara s kultnimi kratkometražnimi dokumentarci, ki so se venomer izogibali vplivu državne propagande in zavoljo svoje odprte kritičnosti do življenja v nekdanjem sistemu avtorja redno izpostavljali političnim pritiskom. Papićeve kratke metre namreč zaznamujejo slogovna surovost in ostrina, nevprašljiva naklonjenost do malega človeka ter pronicljiva sposobnost razkrinkavanja ironičnih in grotesknih aspektov družbene realnosti.
politizacija prijateljstva: 3.–16.9.
Kaj nam lahko kapitalistični film pove o prijateljstvu? V specifično ameriškem in specifično moškem žanru buddy-buddy komedije doživi ideja plemenitega prijateljstva paradoksalen obrat. Namesto naivnega ideala nesebičnega prijateljstva nam ti filmi ponudijo kvečjemu pragmatičen približek: poklicno, razredno, oportunistično in predvsem začasno solidarnost, ki pa je junakom vselej vsiljena od zunaj in ki se v logiki buržoaznega herojskega individualizma izkaže za dejanskega antagonista in obenem gibalo pripovedi. Ta etnični, razredni, spolni, kulturni ipd. drugi, s katerim je spajdašen junak, ter zavezništvo, ki je obema vsiljeno in ki naj transcendira dano razliko, pa nista zgolj benigna vizija multikulturne tolerance, kot bi si jo predstavljala ideologija Hollywooda. Buddy-buddy naveza je v resnici bolj subverzivna figura, saj pogosto razkrije natanko to, kako se v kapitalizmu medčloveške povezave ne oblikujejo kar same od sebe in spontano, temveč vedno zahtevajo določeno aktivno primerjanje, odštevanje ter abstrahiranje družbenih položajev, pogojenosti, nasprotij in pritiskov.
norman mclaren: 23.9.–4.10.
Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna, enega najpomembnejših pionirjev animiranega filma, se Slovenska kinoteka z organizacijo filmske retrospektive poklanja njegovemu spominu. Retrospektivo v osmih kronoloških in tematskih programih bo predstavil kurator iz quebeške kinoteke Marco de Blois, izšel pa bo tudi katalog s filmografskimi podatki in ponatisom obsežnega intervjuja iz leta 1975, ko je McLaren odgovarjal na vprašanja quebeške filmske revije Séquences. V sklopu retrospektive pripravljamo tudi sobotne matineje za otroke ter delavnice animiranega filma. McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja. McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.
27.8. sreda
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Halo München
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37, čb, 11', svp
Kultni dokumentarec se ukvarja z gastarbajterji povratniki in njihovim odnosom do ljudi, ki so ostali doma, v rodni Dalmaciji. Po vrnitvi domov gastarbajterji gradijo velike hiše, se naokrog prevažajo v dragih avtomobilih in preprodajajo zahodno tehnično robo.
Vozel (Čvor)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, čb, 11', svp
Dve podobi železniške postaje v Vinkovcih. Prvo, mizerno, sestavljajo izjave revnih potnikov, ki pripovedujejo o svojih bednih življenjih in težkih socialnih okoliščinah. Drugo, razkošno, sestavljajo olepšani opisi postaje, kot jo vidijo uslužbenci železnice.
Ko te zabode moj nož (Kad te moja čakija ubode)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, čb, 17', svp
V vasicah okrog Tuzle je med ljudstvom še vedno globoko zakoreninjena navada razreševanja sporov na nasilen način, s hladnim orožjem. Razlogi za umore so pogosto nadvse bizarni.
Naj se sliši tudi naš glas (Nek se čuje i naš glas)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.37, barvni, 16', svp
Zgodba o ilegalni vaški radio postaji, ki daje glas preslišanim in prezrtim ruralnim predelom Hrvaške.
28.8. četrtek
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Mala vaška prireditev (Mala seoska priredba),
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.37, barvni, 18', svp
Vaščani Orahovice priredijo zabavo. Različni lokalni nastopači prepevajo priljubljene zabavne melodije, člani folklornega društva zaplešejo, naposled pa strokovna žirija izbere še vaško lepotico leta.
Posebni vlaki (Specialni vlakovi)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.37, čb, 15', svp
V Zagrebu zaseda zdravniška komisija ZRN, ki temeljito pregleda vse jugoslovanske kandidate za delo v tujini. Na vsakem vlaku v Nemčijo dežura jugoslovanski socialni delavec. Izseljenci na vlaku pripovedujejo svoje zgodbe in predstavijo razloge za odhod v tujino.
Malo potovanje (Jedno malo putovanje)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1976, beta (posneto na 35mm), 1.37, barvni, 15', svp
Zagorski otroci se z vlakom peljejo na koncert klasične glasbe v dvorano Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Film spremlja potovanje nekega dečka, njegov užitek v glasbi in naposled povratek domov.
29.8. petek
17.00
Festival kratkega filma K3
Trije prispevki k slovenski blaznosti
Žarko Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Slovenija (Jugoslavija), 1983, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Omnibus s tremi nekonvencionalnimi prispevki. Kronika zločina: Mali Ivan je priča divjemu prepiru in pretepu med starši, ki so se sprli zaradi denarja. Ivan (Jožef Ropoša) pristane v poboljševalnici, nato v zaporu. Kronika norosti: Emil (Peter Boštjančič) pobegne iz umobolnice in se napoti iskat svojo ženo, manekenko Olgo (Vladica Milosavljević). Kronika upora: Tovarniška delavca Frenk (Radko Polič) in Štefan (Miloš Battelino) gresta po končanem delu na pijačo. S popivanjem nadaljujeta v hiši Štefanove matere, kjer se kljub razburjanju sosedov vsi trije hrupno zapijejo.
19.00
Festival kratkega filma K3
Desperado Tonic
Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A.W. Slak, Zoran Živulović, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob nastanku tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje precej spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
30.8. sobota
18.00
In memoriam: Vlado Pintar
Divja horda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev (William Holden, Ernest Borgnine, Warren Oates, Ben Johnson), ki jih preganja roka zakona (Robert Ryan), se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
21.00
Festival kratkega filma K3
Projekcija zmagovalnih filmov
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
31.8. nedelja
Kinoteka je zaprta.
1.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Srečanje s Pomurjem
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Mali omnibus
Žarko Petan, Jože Bevc, Jože Pogačnik, France Jamnik, France Kosmač, Mirč Kragelj, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 14'
Najdenček
Žarko Petan, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 11'
Na slikoviti obali
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Individualist
Zdravko Barišič (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1990, 16mm, barvni, 2'
20.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104'
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
2.9. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248', svp
Največji še živeči filmski dokumentarist Frederick Wiseman dobre štiri ure posveti mestecu s 6.000 prebivalci, Belfastu v zvezni državi Maine, nedaleč od tam, kjer je v času snemanja živel sam. S 16mm kamero potrpežljivo, nevsiljivo, z značilne distance, sestavlja mozaik vsakdana navadnih ljudi v majhni obmorski skupnosti, ki se povečini preživlja z ribolovom in predelovanjem morske hrane. Ljudi snema na domu, ob obisku zdravnikov, v restavracijah, na delovnem mestu, v cerkvi, na družabnih srečanjih, na sodišču, v šoli itd. Rezultat je monumentalen.
» Belfast, Maine je izjemen v dveh pogledih. Za začetek gre za neizmerno bogato in neprecenljivo fresko mikrokozmosa ameriškega življenja ob koncu dvajsetega stoletja. Nadalje in povsem nepričakovano pa gre tudi za mikrokozmos Wisemanove umetnosti.« The Nation
3.9. sreda
19.00
Politizacija prijateljstva
Nekateri so za vroče (Some Like It Hot)
Billy Wilder, ZDA, 1959, 35mm, 1.66, čb, 120', shr
Glasbenika (Tony Curtis in Jack Lemmon) na begu pred razjarjeno čikaško mafijo se preoblečeta v ženski in pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Preobleki prijateljema povzročata raznovrstne preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla (Marilyn Monroe), drugega pa nadleguje slabovidni bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz smešnih pripetljajev. V sodelovanju z MSUM.
21.15
Večer Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici/Festival MAP in MOTION
Nerazločen pogovor
Iva Musović, Srbija/Slovenija, 2012, video (super8mm), čb, 4'
Portret obiskovalcev festivala eksperimentalnega filma med odmori.
Družinsko srečanje (Porodićno okupljanje)
Iva Musović, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 16'
Nenad je doživel možgansko kap. Na obisku v bolnišnici se po daljšem času srečajo vsi družinski člani.
Poroka (Venčanje)
Iva Musović, Slovenija/Srbija, 2014, video, 16:9, barvni, 13'50''
Peđa in Ana sta srednješolca, ki že dalj časa načrtujeta življenje v dvoje, česar pa njuni najbližji ne odobravajo.
Coffee
Urška Djukić, Slovenija, 2013, video, barvni, 2'
Reprodukcija in homage slavni sliki Kofetarica najpomembnejše slovenske slikarke Ivane Kobilce.
Mulci
Urška Djukić, Slovenija, 2014, video, barvni, 11'25''
Pilot za novo mladinsko TV-serijo, preplet igranega in animiranega.
Zgodbe Ghetta (Stories of the Ghetto)
Urška Djukić, Peter Mišic, Gregor Mörth, Jasmina Lozar, Jaka Čurlič, Francesco Cartigheddu, Denis Barbić, Alexia Eberl, Dylan Mundy Clowry, Katja Munda Rakar, Jaka Čurlič, Claudia Spinelli, Renata Fugošić, Sara Ghiani, Monika Rusak, Cornelia Steiner, Dominik Grdić, Iva Musović, Gašper Uršič, Slovenija/Hrvaška/Avstrija/Italija, 2014, video, barvni, 28'11'', ap
Omnibus zadnje edicije projekta HiLoVv - Skrita življenja Benetk, mednarodne delavnice dokumentarnega filma pod mentorskim vodstvom režiserja Rajka Grlića, se je posvetil sodobnosti beneške soseske z imenom Ghetto, ki je s svojo specifično zgodovino dala ime pojmu geto, kot ga poznamo danes.
Projekcije bosta uvedla režiserja Rajko Grlić in Janez Burger, mentorja filmov. Vstop prost.
4.9. četrtek
19.00
Politizacija prijateljstva
Goli v sedlu (Easy Rider)
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov, kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York, kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja (Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja.
V sodelovanju z MSUM.
5.9. petek
19.00
Politizacija prijateljstva
Rdeča vročica (Red Heat)
Walter Hill, ZDA, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Elitni moskovski miličnik Ivan Danko (Arnold Schwarzenegger) na lovu za okorelim gruzijskim kriminalcem odpotuje na gnili Zahod, v Čikago, kjer se spajdaši s tamkajšnjim detektivom Artom Ridzikom (James Belushi). Navzlic kulturnim razlikam se med profesionalcema splete iskreno tovarištvo, ki najavlja padec berlinskega zidu. Kultna akcijska komedija osemdesetih.
V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Skrivač (The Hidden)
Jack Sholder, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Los Angeles ustrahuje krvoločni vesoljec, ki je zmožen menjati oblike, kar policiji povzroča silne preglavice. Lokalnemu detektivu Tomu (Michael Nouri), zadolženemu za ta primer, FBI dodeli partnerja Lloyda (Kyle MacLachlan). Za tega se kmalu izkaže, da je tudi sam vesoljec, skrit v človeškem telesu, ki je pripotoval na Zemljo pomagat naši policiji. Navzlic medplanetarnim razlikam se Tom in Lloyd spoprijateljita in skupaj celo zapijeta. Kultna znanstvena fantastika osemdesetih.
V sodelovanju z MSUM.
6.9. sobota
19.00
Politizacija prijateljstva/In memoriam: Eli Wallach
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966, 35mm, 2.35, barvni, 162', sp
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim Severom in Jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood, dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef, hudoben), iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se izteče v epskem pištolskem troboju in zaokroži v ultimativni špageti vestern.
7.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Happy?
Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 14'
Slikar
Rajko Ranfl, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Portret Ladka Korošca
Rajko Ranfl, Slovenija, 1977, 35mm, barvni, 14'
Srečno novo leto
Rajko Ranfl, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 8'
Ora pro nobis
Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Pomladni veter
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na likovni akademiji. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija iz študentskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
9.9. torek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Pred zoro (Before Sunrise)
Richard Linklater, ZDA/Avstrija/Švica, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Na vlaku se srečata mlad ameriški turist v Evropi (Ethan Hawke) in francoska študentka (Julie Delpy). Fant prepriča dekle, da prekine svoje potovanje in skupaj z njim izstopi na Dunaju. Na voljo imata natančno štirinajst ur časa, ki se zapolne z vnetim kresanjem ljubezenskih isker. Novodobna romantična klasika.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Tango in Cash (Tango & Cash)
Andrej Končalovski, ZDA, 1989, 35mm, 2.35, barvni, 101, sp
Tango (Sylvester Stallone) in Cash (Kurt Russell) sta nadvse uspešna detektiva v boju proti preprodajalcem mamil, vendar drug drugega ne prenašata. Ko ju po krivem obdolžijo umora in vržejo za zapahe, sta naposled prisiljena v sodelovanje, da bi oprala svoji imeni in se maščevala organiziranemu kriminalu. Največja hollywoodska uspešnica migranta Končalovskega, v domači Sovjetski zvezi bolj znanega kot koscenarista Andreja Rubljova.
V sodelovanju z MSUM.
10.9. sreda
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Predmestje (SubUrbia)
Richard Linklater, ZDA, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp
Po istoimenski in delno avtobiografski drami Erica Bogosiana posneta črna komedija o petih mladih zgubah, pripadnikih generacije X, ki se klatijo po parkiriščih nakupovalnih središč in zaman skušajo odrasti. Neke noči jih obišče nekdanji prijatelj, ki mu je uspelo pobegniti iz brezperspektivnega predmestja in postati pop zvezda.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Thelma & Louise
Ridley Scott, ZDA/Francija, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 129', sp
Mladi gospodinji (Susan Sarandon in Geena Davis) skleneta za nekaj porednih trenutkov prekiniti z vsakdanjikom in izkusiti emancipacijo. Sedeta v avto in se odpeljeta na deželo. Spodobne namere pa se kmalu izrodijo v žensko cestno eskapado, ko Louise v afektu ustreli možakarja, ki skuša izsiliti spolni odnos z rahlo opito Thelmo. Klasika devetdesetih. V sodelovanju z MSUM.
11.9. četrtek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Šola rocka (The School of Rock)
Richard Linklater, ZDA/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 110', sp
Besni kitarist in skakalec z odrov Dewey Finn (Jack Black) je preveč rokenrol za lasten bend. Ko ga dajo na čevelj, se znajde brez dela in denarja, dokler ne prestreže telefonskega klica in zlate priložnosti. Kot nadomestni učitelj se vtihotapi v elitno zasebno šolo in začne uriti učence za »bitko bendov«. Preden jih popelje do slave, pa mora s popom in hip hopom okužene odličnjake posvetiti v skrivnosti in credo rokenrola.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Point Break – peklenski val (Point Break)
Kathryn Bigelow, ZDA/Japonska, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 122', sp
Tolpa bančnih roparjev, zamaskiranih v bivše predsednike ZDA (Reagan, Carter, Nixon, Johnson) uspešno prazni trezorje Los Angelesa. Zvezni preiskovalni urad je prepričan, da zločinci v prostem času surfajo, zato na plažo pošlje agenta pod krinko (Keanu Reeves), ki se tam kmalu spoprijatelji s karizmatičnim šefom lokalne surferske klike (Patrick Swayze). V sodelovanju z MSUM.
12.9. petek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Zašpehani narod (Fast Food Nation)
Richard Linklater, ZDA/VB, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
»Trenutek resnice /.../, ki je tako katalog zločinov proti človeštvu, ki jih je zagrešila industrija hitre prehrane, kot katalog slastnih svinjarij, ki se znajdejo v hamburgerju – najbolj slasten 'ingredient' je kakopak drek, zato lahko Greg Kinnear, marketinški aparatčik big-mac korporacije, ugotovi le: 'There's shit in the meat!'« Marcel Štefančič, jr. Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Gerry
Gus Van Sant, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Dva mestna mladeniča (Matt Damon, Casey Affleck), prijatelja, oba z imenom Gerry, odideta na izlet do roba Doline smrti. Mimo redkih izletnikov se vzpenjata po goli pokrajini in iščeta neko določeno mesto. Kaj naj bi bilo na tem mestu ali zakaj ga iščeta, ni znano. Hoja do domnevnega cilja je sprva zavzeta in tiha, negotovost glede prave poti pa sproži sproščeno kramljanje, ob katerem ne opazita, da sta se okrog njiju spustila megla in mrak. Po kratkem oddihu jo mirno mahneta nazaj proti avtu, vendar nikakor ne najdeta prave poti. Ko se zdani, se znajdeta sredi čudovite puščavske pokrajine, in kamor seže njuno oko, ni več nobene sledi civilizacije.
»Ne spite z nikomer, ki ne ljubi tega filma!« John Waters
V sodelovanju z MSUM.
13.9. sobota
18.30
Politizacija prijateljstva
Glasniki vetra (Windtalkers)
John Woo, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 135', sp
Da bi zaščitila svoja vojaška sporočila pred Japonci, ameriška vojska med drugo svetovno vojno na Pacifiku za šifriranje uporablja nenapisani jezik staroselcev iz plemena Navajo. Epska vojna drama kultnega hongkonškega režiserja na začasnem delu v tujini govori o prijateljstvu, ki se splete med izjemno redkimi (in posledično dragocenimi) šifranti ter njihovimi telesnimi stražarji, elitnimi belopoltimi marinci. V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Miami Vice
Michael Mann, ZDA/Nemčija/Paragvaj/Urugvaj, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 134', sp
Po znameniti istoimenski TV-seriji posneta kriminalka o zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in privlačni nevarnosti mešanja zasebne in profesionalne etike. Specifično disko estetiko osemdesetih veliki Michael Mann uspešno nadomesti z bizarno mešanico hladne stilizacije in verizma v prikazovanju tako akcije kot erotike ter tako ustvari enega ključnih akcijskih filmov novega tisočletja.
V sodelovanju z MSUM.
14.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Ljubezen
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan (Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen. Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku.
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Ko zorijo jagode
Rajko Ranfl, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Petnajstletna Jagoda (Irena Kranjc) je prijazna, kolegialna, dobrosrčna, skratka simpatična najstnica. Ko obišče bolnega sošolca Nejca (Roman Goršič), sliši njegov prepir z materjo in izve, da Nejc ne pozna svojega očeta, ki ju je z materjo že davno zapustil. Jagoda nato na predstavi v operi spozna Dragija (Metod Pevec) in se vanj mladostniško zaljubi, kar pa Nejcu, ki se medtem zaljubi v Jagodo, ni niti malo po volji. Po istoimenskem romanu Branke Jurce posneta nežna pripoved o težavah najstnikov.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
16.9. torek
17.30
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
Pravi človek za kapitalizem
Dušan Moravec, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 51'
Film o Damirju Avdiču, umetniku besede, ki govori o svetu, kot ga vidi in razume. Brez odvečnih komentarjev. Besede so ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo, iskrene kot srce. Na odru stoji sam, s kitaro in z glasom. Poje o vojni in posledicah vojne. Vojna, ki je ostala v ljudeh. Vojna, ki še vedno in vedno bolj kaže svoje posledice. Vojna, ki je povsod enaka, ne glede na geografske razlike. Travmatična, grozeča in psihotična razpoloženja zato ostajajo. Film Pravi človek za kapitalizem je najprej zgodba o posledicah vojne na Balkanu, skozi film pa se z Damirjevimi besedili vse bolj osredotočamo na težave, ki jih prinaša kapitalizem.
Vstop prost.
18.30
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
Mobitel
Nedžad Begović, BiH, 2011, video, barvni, 62'
Glede na to, da na svetu obstaja pet milijard aktivnih mobitelov, se je avtor s svojim očarljivim eksperimentalnim dokumentarcem odločil spustiti se v možnosti in omejitve, ki jih prinaša video tehnologija mobilnih telefonov, da bi tako ustvaril film o sodobni YouTube oziroma mobitel estetiki. Navdih za film je avtor našel kar v svoji srčni bolezni. V istem času, ko mu zdravniki sporočijo diagnozo, si kupi nov mobitel z visokoresolucijsko kamero. Na pogostih sprehodih, ki mu jih priporočijo zdravniki, tri leta lovi podobe Sarajeva in njegovih prebivalcev v vseh letnih časih. Vstop prost.
21.00
Politizacija prijateljstva
Zadetki: Ananas ekspres (Pineapple Express)
David Gordon Green, ZDA, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 111', sp
Ena najboljših hollywoodskih komedij novega tisočletja v isti sapi povzame in pervertira vse ključne arhetipe in strukturo buddy-buddy žanra osemdesetih. Z drugimi besedami: Kaj se zgodi, ko se pridelovalci marihuane spravijo na napačne pridelovalce lubenic. Zadevajo se: Seth Rogen, James Franco in Kenny Powers. Dobrodošel ogled pod vplivom substanc.
V sodelovanju z MSUM.
17.9. sreda
21.00
Kino-integral/Kino-uho
Razpoke vmesnika II: METAL
Razpoke vmesnika II: METAL avtorja Luke Prinčiča je v živo izvedena avdio-vizualna kompozicija, v kateri se sinhronizirano zlivajo hitre gibljive slike z ritmičnim prepletom hrupa, nizkih frekvenc in digitalnih klikov. V temi kinodvorane in skozi medsebojno amplifikacijo vizualnega in zvočnega je doživetje kompozicije izredno fizično in potopitveno. Ritmično pulziranje nizkih in visokih frekvenc se zliva z vizualnim gibanjem. Luka Prinčič je glasbenik, zvočni oblikovalec in intermedijski umetnik. Od sredine devetdesetih dalje piše glasbo, ustvarja zvočno umetnost, nastopa in oblikuje intermedije na različne načine. Specializiran je za računalniško glasbo, razvejane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za live art in video in eksperimente z digitalnimi mediji. V produkciji zavoda Emanat.
18.9. četrtek
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Dva tisoč manijakov! (Two Thousand Maniacs!)
Herschell Gordon Lewis, ZDA, 1964, 16mm, 1.85, barvni, 87', svp
Leta 1965 skupina nič hudega slutečih Jenkijev (med njimi Playboyeva zajčica Connie Mason) napravi usodni ovinek skozi južnjaško mestece Pleasant Valley, ki se ravno pripravlja na praznovanje posebnega jubileja. Ob koncu državljanske vojne je severna vojska uničila mesto in zdesetkala njegovo prebivalstvo. Stoletnico pokola kanijo meščani obeležiti, kot se spodobi: s krvavim sejmom nadvse domiselnih mučeniških smrti severnjaških turistov. Med Krvavo pojedino (Blood Feast, 1963) in Pobarvaj me s krvjo (Color Me Blood Red, 1965) ter daleč onkraj hollywoodskega mainstreama in meja dobrega okusa sta kultni producent David F. Friedman in pionirski »goremeister« in kralj drive-in kina, H. G. Lewis, posnela drugi del t. i. krvave trilogije, s katero sta zapustila milje nudističnega filma, da bi s trojico prvobitnih splatterjev iznašla novo izrazje filmske groze, s krvavo parodijo južnjaškega gostoljubja Dva tisoč manijakov! pa narativno formulo ruralne gotike prvič vpeljala v eksploatacijski žanr.
»Lewisova kri izgleda kot kečap, njegovi udi in drobovje so prav toliko realistični kot tisti, ki jih razmetavajo Monty Pythonovci, kadar se šalijo na račun Sama Peckinpaha.« Kim Newman
21.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Teksaški pokol z motorko (The Texas Chain Saw Massacre)
Tobe Hooper, ZDA, 1974, 16mm, 1.78, barvni, 83', svp
Ko se Sally (Marilyn Burns), njen brat in trije prijatelji odpravijo na podeželje, da bi obiskali nekdanjo družinsko domačijo, padejo v zasedo pobesnelega morilca Leatherfacea in njegove kanibalske družine (»My family's always been in meat«). Kaj sledi, pove že naslov: mesarski kavlji, macola, motorka, masaker ... Le kdo bo preživel in kaj bo od njih ostalo? Hooperjev kultni slasher/shocker, ki se je v zgodovino filma zapisal kot ena najbolj surovih, šokantnih, pa tudi najboljših grozljivk vseh časov, pripada tisti sijajni generaciji poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih (Noč živih mrtvecev, Zadnja hiša na levi, Izganjalec hudiča), ki je s subverzivnim nabojem, družbenopolitičnim komentarjem ter nazornim prikazom mučenja in mutilacije ustoličila povsem nov standard krvavega žanra.
»Kolektivna nočna mora, ki jo preveva duh skrajnega negativizma in sle po uničenju, ki ne izbira svojih žrtev in za katero se zdi, da preži tik pod površjem sodobne kolektivne zavesti. To je tisto, kar skupaj z neumorno in neizprosno napetostjo podeljuje Teksaškemu pokolu (bolj kot kateremukoli drugemu filmu, če mene vprašate) avtentičen status nočne more.« Robin Wood
23.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Ne ubijaj, razen ... (Thou Shalt Not Kill... Except/Stryker's War)
Josh Becker, ZDA, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 84', sp
Ko Jack Stryker (Brian Schultz) v Vietnamu prestreže kroglo in se častno odpuščen vrne domov, ugotovi, da so njegovo dekle Sally ugrabili pripadniki ubijalskega kulta na čelu s fanatičnim voditeljem (Sam Raimi!). Z vojnimi tovariši, nič manj zblaznelimi marinci, se odpravi na maščevalno misijo. Beckerjev prvenec, ultra-nizkoproračunski in nič manj smešni trashsploatacijski horror akcioner, je nastal v produkciji michiganske DYI filmske kreative, odgovorne za Raimijevo horror klasiko The Evil Dead (1981); zgodbo sta podpisala igralec Bruce Campbell in producent Scott Spiegel, interjerji so bili posneti v Cambellovi garaži v predmestju Detroita, Raimi je odigral mesijanskega fanatika ali kot sam pravi »bil sem tisti 'razen'«.
»Film ne ostane prav nič dolžan hardcore ljubiteljem mikroproračuncev, publiki, ki jo je v veliki meri ustvaril prav Raimi.« Shane M. Dallmann, Video Watchdog
»Kaj bi se zgodilo, če bi Charles Manson srečal Ramba?« Variety
19.9. petek
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Krvava romanca (Haute tension)
Alexandre Aja, Francija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 91', sp
Začne se z utečenim scenarijem: dve dekleti (Marie in Alex, v avtu, v gozdu), ena hiša, ena noč, en morilec. Toda Ajajev »emancipatorični« slasher se izteče v narativno-psihološki »twist«, ki je razdvajal kritiko in publiko, toda vsekakor zapihal s svežo sapo. Če je bila »junakinja« zgodnje grozljivke bodisi črna vdova ali pasivno žrtveno jagnje in če ji klasični slasher podeli na videz progresivnejšo vlogo neustrašnega, a nedolžnega zadnjega dekleta, je hiperaktivna, androgina »final girl« Cécile De France edini možen odgovor v krizni dobi metroseksualnosti. Remekdelo surovo realističnega, transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola »novega francoskega ekstremizma«, ki je žanru prinesel nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja: Martyrs (Pascal Laugier, 2008), À l'intérieur (Alexandre Bustillo in Julien Maury, 2007), Frontière(s) (Xavier Gens, 2007), Ils (David Moreau in Xavier Palud, 2006), Calvaire (Fabrice Du Welz, 2004), Dans ma peau (Marina de Van, 2002).
»V času, ko Hollywood niza rimejke šokerjev iz sedemdesetih, je lepo videti slasher, ki se sicer ozira nazaj, v sedemdeseta, a tega ne jemlje le kot nostalgični, cinefilski, dietni vic za multipleksno publiko, ki ljubi šoke, ne pa tudi perverznosti in deviantnosti. Krvava romanca, ki izgleda kot vrnitev v srce teme, je perverzna in deviantna – in francoska in nepovratno hardcore.« Marcel Štefančič, jr.
20.9. sobota
16.45
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Satanov klan (The Devil's Rejects)
Rob Zombie, ZDA/Nemčija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 109', sp
V otvoritvenem obračunu se nad kolibo morilske »redneške« družine Firefly zgrne armada do zob oboroženih specialcev. Toda Baby (Sheri Moon Zombie) in Ottis, ki sta videti kot Bonnie in Clyde, če bi odraščala na klavski farmi iz Teksaškega pokola z motorko, uspeta pobegniti. Na begu pred maščevalnim šerifom Wydellom se jima kmalu pridruži družinski očak, kapitan Spaulding, in trojica se poda na krvav retribucijski »road trip«, s katerim Rob Zombie v nadaljevanju režijskega prvenca House of 1000 Corpses (2003) zamenja noč za dan in mračno drobovje domačije Firefly za razbeljeni asfalt.
»Ta film ni zgolj nagnusen, pač pa ima karakter, držo in subverziven smisel za humor. Predstavljajte si, da gre za degenerirano družino množičnih morilcev, ki se vsi po vrsti imenujejo po likih Groucha Marxa (Otis P. Driftwood, Rufus T. Firefly, Captain Spaulding), in da šerif angažira filmskega kritika, da bi mu pomagal prodreti v njihovo psihopatologijo.« Roger Ebert
»Nič, Rob Zombie, katarzični antimoralist, vam pošilja čudovito umazane pozdrave iz deželice, ki headbanga z Bushem.« Marcel Štefančič, jr.
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Sestradani (Ravenous)
Antonia Bird, Češka/VB/ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', svp
Kriminalno podcenjena mešanica črne komedije, grozljivke in vesterna (s klimaktičnim končnim obračunom vred) režiserke Antonie Bird je svojevrsten unikum kanibalskega podžanra: redek je mainstream film (v smislu zvezdniške zasedbe, visokih produkcijskih vrednosti, vizualne in zvočne briljance), ki bi maksimo »si to, kar ješ« vzel in prikazal tako sočno dobesedno. Polkovnika Johna Boyda (Guy Pearce) odpošljejo v odročno kalifornijsko postojanko Fort Spencer, kamor nedolgo za njim prispe razcapani tujec po imenu Calquhoun (Robert Carlyle). Ta pripoveduje vojakom o potujoči karavani, ki je nedaleč proč obtičala v zasneženih gorah, in o grozljivih dejanjih kanibalizma med preživelimi. Ker je kdo od popotnikov morda še živ, se Boyd s peščico mož nemudoma odpravi v divjino.
»Divje nepredvidljiva zgodba, ki sledi, uspe vbrizgati nekaj še kako potrebne krvi v žanr, ki se je v poznih 90-ih odmaknil od eksplicitnega gnusa in v polje sugestivne groze. Film, ki ima besedi »kultna klasika« izpisani na čelu … s krvjo, seveda. /…/ Zlovešče humoren, nemalokrat srhljiv in čudovito gnusen. Tako subverzivnega filma nismo videli iz produkcije kakšnega velikega studia že celo večnost.« Brad Abraham, Rue Morgue's 200 Alternative Horror Films
21.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Hribi imajo oči (The Hills Have Eyes)
Wes Craven, ZDA, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 89', svp
Družina Carter, utelešenje ameriške »suburbie«, na poti v Kalifornijo obtiči sredi nevadske puščave. Toda odrezani od sveta so vse prej kot sami. Tu imajo hribi oči in iz njihovih votlin preži na Carterjeve krvoločni klan degeneriranih hribovcev. Večna klasika »survival horrorja« (o čemer ne nazadnje priča poplava rimejkov) v režiji kontroverznega Wesa Cravena, tiste čase še brezkompromisnega ikonoklasta in drznega neodvisneža, nadaljuje s tematiko razrednega boja, ki jo avtor načne v brutalnem prvencu Zadnja hiša na levi (The Last House on the Left, 1972), le da spopad generacij tu zamenja družinski dvoboj – na smrt, kakopak, a še na kaj hujšega.
»Zadnjo hišo na levi je Craven nasledil z bolj veščim in hitreje tempiranim Hribi imajo oči, ki že kaže vpliv mrzlične gonje in sarkastičnega humorja Toba Hooperja. Njegov pokriti voz je počitniška prikolica in njegovi Apači družina puščavskih mutantov, toda Hribi imajo oči je vendarle vestern. Za Teksaški pokol z motorko je to, kar je Hawksov Rio Bravo za Visoko opoldne (High Noon). Hawksu se ni zdelo primerno, da šerif Gary Cooper teka naokoli in prosjači za pomoč, zato njegov John Wayne to pomoč zavrne in se sam loti dela, za katero je plačan. Enako čuti Craven do nemočnih, paničnih žrtev Teksaškega pokola, zato se njegova normalna družina na napade pošasti odzove z enako mero okrutnosti. Mestnim srajcam ubijanje sicer ne gre tako lahko od rok, toda ko enkrat zavihajo rokave, s pomočjo svoje izobrazbe in iznajdljivosti v surovosti nadkrilijo še psihopate.« Kim Newman
23.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Ljudožerci Amazonke (Cannibal Ferox/Make Them Die Slowly)
Umberto Lenzi, Italija, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp
Antropologinja Gloria Davis se z bratom Rudyjem in prijateljico Pat poda v urugvajsko džunglo, da bi potrdila svojo doktorsko tezo, ki pravi: kanibalizem je mit. Toda trojica sredi pragozda naleti na newyorškega dilerja Mika, ki je na begu prav pred ljudožerskimi domorodci. Vsaj tako pravi … Lenzijev ultraeksploatacijski splatter, kršilec tabujev medkulturne, spolne in vsesplošne politične korektnosti, meja dobrega (in dobrega slabega) okusa, da o živalih ne govorimo, je v isti sapi eden »vrhuncev« in porok zatona zloglasnega italijanskega kanibalskega cikla 70-ih in zgodnjih 80-ih, ki ga s filmom Il paese del sesso selvaggio (alias Deep River Savages) leta 1972 iniciira in popularizira avtor sam, absolutni zenit pa doseže z notoričnim Cannibal Holocaust Ruggera Deodata (1979). Speči žanr je lani obudil ljubljenec horror publike, Eli Roth, s polnokrvno odo kanibalskemu filmu The Green Inferno, opremljeno z vso transgresijo in humornim duhom, ki pritiče temu žanru. (Namig: spremljajte napovedi Kinodvorove prihajajoče »Noči grozljivk«!)
»Moja skrivna formula in edini način, na katerega lahko italijanska filmska industrija preživi, se glasi takole: snemati moramo nizkoproračunske filme, ki bodo videti prefinjeni in razkošni. Toda to ni lahko, veste?« Umberto Lenzi
21.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
24 ur Ljubljane
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, video, barvni, 26'
Nočemo biti reveži
Rajko Ranfl, Slovenija, 1965, video, barvni, 12'
Praznik na vasi
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, video, barvni, 16'
Kruh
Rajko Ranfl, Slovenija, 1969, video, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Živela svoboda
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne.
Program sta pripravila RTV Slovenija in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
23.9. torek
18.45
Uvertura v Mesto žensk
Sveti dim (Holy Smoke)
Jane Campion, ZDA, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Mlada Avstralka (Kate Winslet) odpotuje v Indijo, tam pade pod vpliv karizmatičnega verskega voditelja in se pridruži njegovi sekti. Družina jo pripelje nazaj domov in najame ameriškega strokovnjaka (Harvey Keitel), da bi hčerko ozdravil pripadnosti kultu in ponovno programiral njene sprane možgane. Samozavestni psiholog in trmoglavo dekle se za tri dni zapreta v kočo v puščavi; na tej točki se film otrese igrivih tonov in prelevi v drzno in resno analizo odnosov med spoloma, mimogrede pa uspešno razgradi pojme, kot so dom, družina in religija.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Klasike – otvoritev!
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Norman McLaren, Kanada, 1961, DCP, čb, 6'52'', bd
Hen Hop
Norman McLaren, Kanada, 1942, DCP, barvni, 3'40'', bd
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, DCP, barvni, 7'48'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise / A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, DCP, čb, 9'53'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1962, DCP, barvni, 5'55'', bd
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, DCP, barvni, 5'15'', bd
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, DCP, barvni, 4'04'', bp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Norman McLaren, Kanada, 1952, DCP, barvni, 8'06'', bd
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Norman McLaren, Kanada, 1940, DCP, barvni, 2'06'', bd
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Norman McLaren, Kanada, 1971, DCP, barvni, 7'27'', bd
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, DCP, čb, 13'22'', bd
Kanadski National Film Board (NFB) je leta 2006 praznoval 65 let obstoja. Ob tej priložnosti so se lotili digitalne restavracije nekaterih najznamenitejših filmov Normana McLarna. Prvo predvajanje te serije se je zgodilo istega leta na canskem festivalu v programskem sklopu Cannes Classics. Program je ponudil splošen pregled zajetnega dela Normana McLarna.
Iz spoštovanja do promocijskih prizadevanj NFB bomo v Slovenski kinoteki izjemoma (!) predvajali digitalne verzije filmov, izvirno posnetih na filmski trak.
24.9. sreda
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Thérèse. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Émilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala«.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki
Od sedmih do petih (7 Till 5)
Norman McLaren, VB, 1933, 16mm, čb, 12'30'', bd
Kamera dela Whoopee (Camera Makes Whoopee)
William J. MacLean, Violet Anderson, Norman McLaren, VB, 1934, 16mm, čb, 18'21'', nemi
Polikromna fantazija (Polychrome Phantasy)
Norman McLaren, VB, 1935, 16mm, čb, 2'51'', nemi
Hell Unltd
Norman McLaren, Helen Biggar, VB, 1936, 16mm, čb, 19'12'', nemi
Razprodaja knjig (Book Bargain)
Norman McLaren, VB, 1937, 16mm, čb, 7'54'', svp
Dinar na dinar pogača (Mony a Pickle)
Richard Massingham, Norman McLaren, Alberto Cavalcanti, VB, 1938, 16mm, čb, 10'32''
Pošta za mornarico (News for the Navy)
Norman McLaren, VB, 1938, 16mm, čb, 10'37'', svp
Norman McLaren se je rodil leta 1914 v Stirlingu na Škotskem. Študiral je na glasgowski School of Art, smer notranja oprema. Tam je odkril za tisti čas relativno novo umetnostno smer: film. Njegovi prvi filmi izpričujejo vpliv ruskih avantgardistov, kot sta Vertov in Eisenstein. Zaznamujejo jih tudi ludizem in humor, ki bosta sicer redna spremljevalca njegovih filmov. Po študiju se je McLaren preselil v London, kjer se je zaposlil pri Johnu Griersonu v General Post Film Unit in tam ustvarjal družbeno angažirane dokumentarce.
Živa glasbena spremljava k nemim filmom: Andrej Goričar (klavir).
25.9. četrtek
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Romanca (Romance)
Catherine Breillat, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 95', sp
Čeprav je v svojega moškega zaljubljena do ušes, mlada šolska učiteljica (Caroline Ducey) ne more preboleti njegovega zapiranja vase, ki preprečuje, da bi se med njima razvila kakršnakoli intima. Nepotešena spolna sla učiteljico žene v vse bolj nenavadne situacije, med drugim tudi v srečanje z Roccom Siffredijem.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna
Ljubezen na krilu (Love on the Wing)
Norman McLaren, VB, 1938, 16mm, barvni, 4'15'', bd
Scherzo
Norman McLaren, Kanada, 1939, 35mm, barvni, 1'25'', bd
Pokorni plamen (The Obedient Flame)
Norman McLaren, VB, 1939, 16mm, čb, 9'57'', svp
Zanke (Loops/Boucles)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'40'', bd
NBC čestitka za Valentinovo (NBC Valentine Greeting)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, čb, 1'43'', nema verzija
Pike (Points/Dots)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'21'', bd
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'06'', bd
Spook Sport
Mary Ellen Bute, ZDA, 1940, 16mm, barvni, 7'52'', bd
Boogie-Doodle
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 3'18'', bd
Mail Early
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 1'44'', bd
V za Zmago (V for Victory)
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 2'05'', bd
Pet za štiri (5 for 4)
Norman McLaren, Kanada, 1942, 16mm, barvni, 2'52'', bd
Hen Hop
Norman McLaren, Kanada, 1942, 35mm, barvni, 3'40'', bd
Dolarjev ples (Dollar Dance)
Norman McLaren, Kanada, 1943, 35mm, barvni, 4'05'', bd
Škrjanec (Alouette)
Norman McLaren, René Jodoin, Kanada, 1944, 16mm, čb, 2'22'', bd
To je veslo (C'est l'aviron)
Norman McLaren, Kanada, 1944, 16mm, čb, 3'18'', bd
Zapri gobec (Keep Your Mouth Shut)
Norman McLaren, Kanada, 1944, 16mm, čb, 2'20'', svp
Tam, na vrhu gora (Là-haut sur ces montagnes)
Norman McLaren, Kanada, 1945, 16mm, čb, 3'10'', bd
Mail Early for Christmas
Norman McLaren, Kanada, 1959, 16mm, barvni, 0'40'', bd
V General Post Office Film Unit je Norman McLaren posnel svoj prvi film, v celoti narisan na filmski trak: Ljubezen na krilu. Ta reklamni film za britansko poštno službo je bil tudi zadnji film, ki ga je posnel v Veliki Britaniji. V strahu pred izbruhom svetovne vojne je emigriral v ZDA, kjer je sodeloval z eno začetnic »vidne glasbe« Mary Ellen Bute. V tem času je kanadska vlada pooblastila njegovega nekdanjega šefa Johna Griersona, da ustanovi National Film Board. Na Griersonovo povabilo je McLaren prevzel vodenje oddelka za animacijo in zaposlil mlade umetnike: Renéja Jodoina, Evelyn Lambart, Granta Munra in druge. Snemal je barvne animirane filme in spodbujal Kanadčane, naj podprejo vojaška prizadevanja
26.9. petek
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Petek zvečer (Vendredi Soir)
Claire Denis, Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Petkov večer. Laure vse svoje premoženje zapakira v škatle. Jutri bo odprla novo poglavje v življenju, preselila se bo k fantu. Nocoj zapusti svoje prazno stanovanje, v katerem se nikoli ni počutila doma, in se odpelje na večerjo k prijateljem. Znajde se v orjaškem prometnem zamašku. Pozabila je, da cestni delavci stavkajo. Vendar se Laure ne zmeni za to, saj se ujeta v avtu počuti prijetno. Toplo je, posluša glasbo, na varnem je. Zunaj je zima. Pešci hitijo domov, v vse smeri, promet je zaustavljen, oglašajo se troblje, vsi so napeti in razburjeni. Vsi, razen moškega v temnem plašču, ki stoji čisto pri miru, samo malo naprej. V soju neonskih luči se sprehodi med avtomobili.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, 35mm, čb, 13'22'', bd
Sfere (Sphères/Spheres)
René Jodoin, Norman McLaren, Kanada, 1969, 35mm, 7'21''
Balet Adagio (Ballet Adagio)
Norman McLaren, Kanada, 1972, 16mm, barvni, 9'50'', bd
Narcis (Narcisse/Narcissus)
Norman McLaren, Kanada, 1985, 16mm, barvni, 21'47'', bd
Pokalica (Caprice de Noël/Christmas Cracker)
Jeff Hale, Norman McLaren, Grant Munro, Gerald Potterton, Kanada, 1963, 16mm, 8'59''
Norman McLaren je imel še posebno rad ples. Občudoval je lepoto izzivalnih gibov plesalcev in prostorsko koordinacijo klasičnih baletnikov. Svoje navdušenje nad plesom je prelil v serijo filmov, ki jih lahko opredelimo kot animirane koreografije.
27.9. sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in najmlajše
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, 16mm, barvni, 7'48'', bd
Rythmetic
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1956, 35mm, barvni, 8'40'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb, 9'53'', bp
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, 16mm, barvni, 5'15'', bd
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm, barvni, 5'29'', bd
Izbor filmov Normana McLarna, ki bodo razveselili tudi najmlajše. Po tej projekciji nihče ne bo mogel več trditi, da eksperimentalna animacija ni primerna za otroke! Pred projekcijami bo delavnica animiranega filma v izvedbi Vzgojno-izobraževalnega programa Slon. V sodelovanju z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in človeškim telesom
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Norman McLaren, Kanada, 1961, 35mm, čb, 6'52'', bd
Dve bagateli (Two Bagatelles)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 2'22'', bd
S konico optičnega tolkala (Pen Point Percussion)
Norman McLaren, Kanada, 1951, 16mm, čb, 5'58'', svp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Norman McLaren, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 8'06'', bd
Rythmetic
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1956, 35mm, barvni, 8'40'', bd
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, 16mm, barvni, 5'15'', bd
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Norman McLaren, Kanada, 1971, 35mm, barvni, 7'27'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb, 9'53'', bp
Kanon (Canon)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1964, 35mm, barvni, 9'13'', bd
McLaren se je izjemno bal, da bi dolgočasil gledalce. Ves čas je izumljal in si prizadeval snemati filme, ki bi zabavali ali presenečali. Raziskoval je zvok in tehniko piksilacije. Ustvaril je sistem sintetičnega zvoka in razvil tehniko direktnega risanja na filmski trak. V Bleščeči belini je sintetični zvok združil z glasbeno kompozicijo Mauricea Blackburna. McLaren je razvil tudi animacijsko tehniko, s katero je ljudi premikal kot lutke. Imena tehnike – piksilacija – naj bi se domislil njegov sodelavec Grant Munro, eden izmed igralcev v McLarnovi mirovniški mojstrovini Sosedje.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem
Vertikalne črte (Lignes verticales/Lines Vertical)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1960, 35mm, barvni, 5'49'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1962, 16mm, barvni, 5'55'', bd
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm, barvni, 5'29'', bd
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Kanada, 1949, 16mm, barvni, 7'48'', bd
Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja (A Little Phantasy on a 19th-century Painting)
Norman McLaren, Kanada, 1946, 16mm, čb, 3'37'', bd
Newyorški elektronski reklamni pano (New York Lightboard)
Norman McLaren, Kanada, 1961, 16mm, čb, 9'00'', nemi
Domače pesmi: Siva kokoš (Chansons de Chez Nous: La poulette grise)
Norman McLaren, Kanada, 1947, 35mm, barvni, 5'33'', bd
Hoppity Pop
Norman McLaren, Kanada, 1946, 16mm, barvni, 1'48'', nemi
Fiddle-de-dee
Norman McLaren, Kanada, 1947, 16mm, barvni, 3'22'', bd
Fantazija (A Phantasy)
Norman McLaren, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 7'15'', bd
Serenal
Norman McLaren, Kanada, 1959, 35mm, čb in barvni, 3'04'', bd
Short and Suite
Norman McLaren, Kanada, 1959, 35mm, barvni, 4'53'', bd
Normana McLarna je izjemno navdušil Privid Emila Cohla. Všeč so mu bile številne metamorfoze in obilje podob. Z Evelyn Lambart sta ustvarila na filmski trak narisan film Preženite mračne skrbi na glasbo džezovskega tria Oscarja Petersona. Ta abstraktni film prikaže kopico motivov, ki jih je navdihnila glasba. McLaren je bil še posebej naklonjen poetičnemu in meditativnemu nadrealizmu, kar se izrazi v filmu Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja.
28.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta Železnika
Koroška (Koerentnerland)
Max Zehendorfer, Avstrija, 1939-1940, 35mm, čb, 15', nemi
Koroški kulturni spomeniki
Jane Kavčič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 10'
Štehvanje
Ernest Adamič, Slovenija, 1959, 35mm, barvni, 11'
Leteča procesija
Naško Križnar, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11'
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta Železnika
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
30.9. torek
19.00
Film in arhitektura
THX 1138
George Lucas, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 88', svp
V oddaljeni, neopredeljeni prihodnosti sta ključni družbeni vrednoti obenem edini veljavni družbeni vrednoti: to sta produktivnost in trošenje. Vsakršna čustva, zlasti naklonjenost in spolna privlačnost, so najstrože prepovedana. Vsi državljani so oštevilčeni, pod strogim nadzorom represivnih androidov in pod nenehnim vplivom kemičnih substanc, ki brzdajo čustva. THX 1138 (Robert Duvall) se upre sistemu, ki ga bolj kot karkoli drugega simbolizira bela, hladna, klavstrofobična podzemna arhitektura. Kultna distopija, režijski prvenec Georgea Lucasa.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren VII: McLarnovi sinovi in hčere
McLarnovi negativi (Les négatifs de McLaren/McLaren's Negatives)
Marie-Josée Saint-Pierre, Kanada, 2006, 35mm, barvni, 10'10'', svp
Nezmontiran film Gordona Webbra (Un film inédit de Gordon Webber)
Gordon Webber, Kanada, 35mm, 5’14’’, čb in barvni, nemi
John Cage – Halberstadt
Pierre Hébert, Kanada, 2013, video, barvni, 10’54’’, bd
Cattle Call
Mike Maryniuk, Matthew Rankin, Kanada, 2008, video, barvni, 3'30'', bd
Playtime
Steven Woloshen, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 2’44’’, bd
Strips
Félix-Dufour Laperrière, Kanada, 2009, 35mm, čb, 5'32'', bd
Mamori
Karl Lemieux, Kanada, 2010, 35mm, čb, 7'44'', bd
Rumeni duh (The Yellow Ghost)
Guillaume Vallée, Kanada, 2012, video, čb in barvni, 3', bd
Tigre
Alexandre Roy, Kanada, 2013, video, barvni, 2'56'', bd
LoopLoop
Patrick Bergeron, Kanada, 2008, video, barvni, 5’00’’, bd
Postalolio
Marv Newland, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 5'02'', bd
Nota c (cNote)
Chris Hinton, Kanada, 2004, 35mm, barvni, 6’55’’, bd
Slavci decembra (Rossignols en décembre)
Theodore Ushev, Kanada, 2011, video, barvni, 2'58'', bd
Dnevi cvetja (Jours en fleurs)
Louise Bourque, Kanada, 2003, 35mm, barvni, 4’30’’, bd
Norman McLaren je pomembno vplival na prihodnje rodove, ki so nadaljevali uporabo animacijske tehnike direktnega risanja na filmski trak. Steven Woloshen je dedič tega znanja. McLaren pa je tudi simbol večnega tehničnega eksperimentiranja kot tudi združitve eksperimentalnega in animiranega filma. Program kanadskih kratkometražnih filmov ponuja panoramo različnih tehničnih prijemov, prav vsi pa nosijo pečat McLarnovega eksperimentalnega duha.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Krsto Papić (1943-2013), eno najbolj markantnih imen jugoslovanskega in hrvaškega filma, se je v zgodovino vpisal kot bržkone vodilni akter generacije, ki je v drugi polovici šestdesetih in v začetku sedemdesetih uveljavila t. i. hrvaški avtorski film. Kot režiser in scenarist se je skozi štiri desetletja plodovitega ustvarjanja proslavil tako z igranimi celovečerci, še bolj pa nemara s kultnimi kratkometražnimi dokumentarci, ki so se venomer izogibali vplivu državne propagande in zavoljo svoje odprte kritičnosti do življenja v nekdanjem sistemu avtorja redno izpostavljali političnim pritiskom. Papićeve kratke metre namreč zaznamujejo slogovna surovost in ostrina, nevprašljiva naklonjenost do malega človeka ter pronicljiva sposobnost razkrinkavanja ironičnih in grotesknih aspektov družbene realnosti.
politizacija prijateljstva: 3.–16.9.
Kaj nam lahko kapitalistični film pove o prijateljstvu? V specifično ameriškem in specifično moškem žanru buddy-buddy komedije doživi ideja plemenitega prijateljstva paradoksalen obrat. Namesto naivnega ideala nesebičnega prijateljstva nam ti filmi ponudijo kvečjemu pragmatičen približek: poklicno, razredno, oportunistično in predvsem začasno solidarnost, ki pa je junakom vselej vsiljena od zunaj in ki se v logiki buržoaznega herojskega individualizma izkaže za dejanskega antagonista in obenem gibalo pripovedi. Ta etnični, razredni, spolni, kulturni ipd. drugi, s katerim je spajdašen junak, ter zavezništvo, ki je obema vsiljeno in ki naj transcendira dano razliko, pa nista zgolj benigna vizija multikulturne tolerance, kot bi si jo predstavljala ideologija Hollywooda. Buddy-buddy naveza je v resnici bolj subverzivna figura, saj pogosto razkrije natanko to, kako se v kapitalizmu medčloveške povezave ne oblikujejo kar same od sebe in spontano, temveč vedno zahtevajo določeno aktivno primerjanje, odštevanje ter abstrahiranje družbenih položajev, pogojenosti, nasprotij in pritiskov.
norman mclaren: 23.9.–4.10.
Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna, enega najpomembnejših pionirjev animiranega filma, se Slovenska kinoteka z organizacijo filmske retrospektive poklanja njegovemu spominu. Retrospektivo v osmih kronoloških in tematskih programih bo predstavil kurator iz quebeške kinoteke Marco de Blois, izšel pa bo tudi katalog s filmografskimi podatki in ponatisom obsežnega intervjuja iz leta 1975, ko je McLaren odgovarjal na vprašanja quebeške filmske revije Séquences. V sklopu retrospektive pripravljamo tudi sobotne matineje za otroke ter delavnice animiranega filma. McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja. McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.
27.8. sreda
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Halo München
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37, čb, 11', svp
Kultni dokumentarec se ukvarja z gastarbajterji povratniki in njihovim odnosom do ljudi, ki so ostali doma, v rodni Dalmaciji. Po vrnitvi domov gastarbajterji gradijo velike hiše, se naokrog prevažajo v dragih avtomobilih in preprodajajo zahodno tehnično robo.
Vozel (Čvor)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, čb, 11', svp
Dve podobi železniške postaje v Vinkovcih. Prvo, mizerno, sestavljajo izjave revnih potnikov, ki pripovedujejo o svojih bednih življenjih in težkih socialnih okoliščinah. Drugo, razkošno, sestavljajo olepšani opisi postaje, kot jo vidijo uslužbenci železnice.
Ko te zabode moj nož (Kad te moja čakija ubode)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, čb, 17', svp
V vasicah okrog Tuzle je med ljudstvom še vedno globoko zakoreninjena navada razreševanja sporov na nasilen način, s hladnim orožjem. Razlogi za umore so pogosto nadvse bizarni.
Naj se sliši tudi naš glas (Nek se čuje i naš glas)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.37, barvni, 16', svp
Zgodba o ilegalni vaški radio postaji, ki daje glas preslišanim in prezrtim ruralnim predelom Hrvaške.
28.8. četrtek
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Mala vaška prireditev (Mala seoska priredba),
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.37, barvni, 18', svp
Vaščani Orahovice priredijo zabavo. Različni lokalni nastopači prepevajo priljubljene zabavne melodije, člani folklornega društva zaplešejo, naposled pa strokovna žirija izbere še vaško lepotico leta.
Posebni vlaki (Specialni vlakovi)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.37, čb, 15', svp
V Zagrebu zaseda zdravniška komisija ZRN, ki temeljito pregleda vse jugoslovanske kandidate za delo v tujini. Na vsakem vlaku v Nemčijo dežura jugoslovanski socialni delavec. Izseljenci na vlaku pripovedujejo svoje zgodbe in predstavijo razloge za odhod v tujino.
Malo potovanje (Jedno malo putovanje)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1976, beta (posneto na 35mm), 1.37, barvni, 15', svp
Zagorski otroci se z vlakom peljejo na koncert klasične glasbe v dvorano Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Film spremlja potovanje nekega dečka, njegov užitek v glasbi in naposled povratek domov.
29.8. petek
17.00
Festival kratkega filma K3
Trije prispevki k slovenski blaznosti
Žarko Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Slovenija (Jugoslavija), 1983, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Omnibus s tremi nekonvencionalnimi prispevki. Kronika zločina: Mali Ivan je priča divjemu prepiru in pretepu med starši, ki so se sprli zaradi denarja. Ivan (Jožef Ropoša) pristane v poboljševalnici, nato v zaporu. Kronika norosti: Emil (Peter Boštjančič) pobegne iz umobolnice in se napoti iskat svojo ženo, manekenko Olgo (Vladica Milosavljević). Kronika upora: Tovarniška delavca Frenk (Radko Polič) in Štefan (Miloš Battelino) gresta po končanem delu na pijačo. S popivanjem nadaljujeta v hiši Štefanove matere, kjer se kljub razburjanju sosedov vsi trije hrupno zapijejo.
19.00
Festival kratkega filma K3
Desperado Tonic
Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A.W. Slak, Zoran Živulović, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob nastanku tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje precej spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
30.8. sobota
18.00
In memoriam: Vlado Pintar
Divja horda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev (William Holden, Ernest Borgnine, Warren Oates, Ben Johnson), ki jih preganja roka zakona (Robert Ryan), se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
21.00
Festival kratkega filma K3
Projekcija zmagovalnih filmov
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
31.8. nedelja
Kinoteka je zaprta.
1.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Srečanje s Pomurjem
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Mali omnibus
Žarko Petan, Jože Bevc, Jože Pogačnik, France Jamnik, France Kosmač, Mirč Kragelj, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 14'
Najdenček
Žarko Petan, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 11'
Na slikoviti obali
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Individualist
Zdravko Barišič (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1990, 16mm, barvni, 2'
20.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104'
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
2.9. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248', svp
Največji še živeči filmski dokumentarist Frederick Wiseman dobre štiri ure posveti mestecu s 6.000 prebivalci, Belfastu v zvezni državi Maine, nedaleč od tam, kjer je v času snemanja živel sam. S 16mm kamero potrpežljivo, nevsiljivo, z značilne distance, sestavlja mozaik vsakdana navadnih ljudi v majhni obmorski skupnosti, ki se povečini preživlja z ribolovom in predelovanjem morske hrane. Ljudi snema na domu, ob obisku zdravnikov, v restavracijah, na delovnem mestu, v cerkvi, na družabnih srečanjih, na sodišču, v šoli itd. Rezultat je monumentalen.
» Belfast, Maine je izjemen v dveh pogledih. Za začetek gre za neizmerno bogato in neprecenljivo fresko mikrokozmosa ameriškega življenja ob koncu dvajsetega stoletja. Nadalje in povsem nepričakovano pa gre tudi za mikrokozmos Wisemanove umetnosti.« The Nation
3.9. sreda
19.00
Politizacija prijateljstva
Nekateri so za vroče (Some Like It Hot)
Billy Wilder, ZDA, 1959, 35mm, 1.66, čb, 120', shr
Glasbenika (Tony Curtis in Jack Lemmon) na begu pred razjarjeno čikaško mafijo se preoblečeta v ženski in pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Preobleki prijateljema povzročata raznovrstne preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla (Marilyn Monroe), drugega pa nadleguje slabovidni bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz smešnih pripetljajev. V sodelovanju z MSUM.
21.15
Večer Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici/Festival MAP in MOTION
Nerazločen pogovor
Iva Musović, Srbija/Slovenija, 2012, video (super8mm), čb, 4'
Portret obiskovalcev festivala eksperimentalnega filma med odmori.
Družinsko srečanje (Porodićno okupljanje)
Iva Musović, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 16'
Nenad je doživel možgansko kap. Na obisku v bolnišnici se po daljšem času srečajo vsi družinski člani.
Poroka (Venčanje)
Iva Musović, Slovenija/Srbija, 2014, video, 16:9, barvni, 13'50''
Peđa in Ana sta srednješolca, ki že dalj časa načrtujeta življenje v dvoje, česar pa njuni najbližji ne odobravajo.
Coffee
Urška Djukić, Slovenija, 2013, video, barvni, 2'
Reprodukcija in homage slavni sliki Kofetarica najpomembnejše slovenske slikarke Ivane Kobilce.
Mulci
Urška Djukić, Slovenija, 2014, video, barvni, 11'25''
Pilot za novo mladinsko TV-serijo, preplet igranega in animiranega.
Zgodbe Ghetta (Stories of the Ghetto)
Urška Djukić, Peter Mišic, Gregor Mörth, Jasmina Lozar, Jaka Čurlič, Francesco Cartigheddu, Denis Barbić, Alexia Eberl, Dylan Mundy Clowry, Katja Munda Rakar, Jaka Čurlič, Claudia Spinelli, Renata Fugošić, Sara Ghiani, Monika Rusak, Cornelia Steiner, Dominik Grdić, Iva Musović, Gašper Uršič, Slovenija/Hrvaška/Avstrija/Italija, 2014, video, barvni, 28'11'', ap
Omnibus zadnje edicije projekta HiLoVv - Skrita življenja Benetk, mednarodne delavnice dokumentarnega filma pod mentorskim vodstvom režiserja Rajka Grlića, se je posvetil sodobnosti beneške soseske z imenom Ghetto, ki je s svojo specifično zgodovino dala ime pojmu geto, kot ga poznamo danes.
Projekcije bosta uvedla režiserja Rajko Grlić in Janez Burger, mentorja filmov. Vstop prost.
4.9. četrtek
19.00
Politizacija prijateljstva
Goli v sedlu (Easy Rider)
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov, kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York, kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja (Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja.
V sodelovanju z MSUM.
5.9. petek
19.00
Politizacija prijateljstva
Rdeča vročica (Red Heat)
Walter Hill, ZDA, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Elitni moskovski miličnik Ivan Danko (Arnold Schwarzenegger) na lovu za okorelim gruzijskim kriminalcem odpotuje na gnili Zahod, v Čikago, kjer se spajdaši s tamkajšnjim detektivom Artom Ridzikom (James Belushi). Navzlic kulturnim razlikam se med profesionalcema splete iskreno tovarištvo, ki najavlja padec berlinskega zidu. Kultna akcijska komedija osemdesetih.
V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Skrivač (The Hidden)
Jack Sholder, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Los Angeles ustrahuje krvoločni vesoljec, ki je zmožen menjati oblike, kar policiji povzroča silne preglavice. Lokalnemu detektivu Tomu (Michael Nouri), zadolženemu za ta primer, FBI dodeli partnerja Lloyda (Kyle MacLachlan). Za tega se kmalu izkaže, da je tudi sam vesoljec, skrit v človeškem telesu, ki je pripotoval na Zemljo pomagat naši policiji. Navzlic medplanetarnim razlikam se Tom in Lloyd spoprijateljita in skupaj celo zapijeta. Kultna znanstvena fantastika osemdesetih.
V sodelovanju z MSUM.
6.9. sobota
19.00
Politizacija prijateljstva/In memoriam: Eli Wallach
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966, 35mm, 2.35, barvni, 162', sp
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim Severom in Jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood, dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef, hudoben), iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se izteče v epskem pištolskem troboju in zaokroži v ultimativni špageti vestern.
7.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Happy?
Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 14'
Slikar
Rajko Ranfl, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Portret Ladka Korošca
Rajko Ranfl, Slovenija, 1977, 35mm, barvni, 14'
Srečno novo leto
Rajko Ranfl, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 8'
Ora pro nobis
Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Pomladni veter
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na likovni akademiji. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija iz študentskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
9.9. torek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Pred zoro (Before Sunrise)
Richard Linklater, ZDA/Avstrija/Švica, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Na vlaku se srečata mlad ameriški turist v Evropi (Ethan Hawke) in francoska študentka (Julie Delpy). Fant prepriča dekle, da prekine svoje potovanje in skupaj z njim izstopi na Dunaju. Na voljo imata natančno štirinajst ur časa, ki se zapolne z vnetim kresanjem ljubezenskih isker. Novodobna romantična klasika.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Tango in Cash (Tango & Cash)
Andrej Končalovski, ZDA, 1989, 35mm, 2.35, barvni, 101, sp
Tango (Sylvester Stallone) in Cash (Kurt Russell) sta nadvse uspešna detektiva v boju proti preprodajalcem mamil, vendar drug drugega ne prenašata. Ko ju po krivem obdolžijo umora in vržejo za zapahe, sta naposled prisiljena v sodelovanje, da bi oprala svoji imeni in se maščevala organiziranemu kriminalu. Največja hollywoodska uspešnica migranta Končalovskega, v domači Sovjetski zvezi bolj znanega kot koscenarista Andreja Rubljova.
V sodelovanju z MSUM.
10.9. sreda
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Predmestje (SubUrbia)
Richard Linklater, ZDA, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp
Po istoimenski in delno avtobiografski drami Erica Bogosiana posneta črna komedija o petih mladih zgubah, pripadnikih generacije X, ki se klatijo po parkiriščih nakupovalnih središč in zaman skušajo odrasti. Neke noči jih obišče nekdanji prijatelj, ki mu je uspelo pobegniti iz brezperspektivnega predmestja in postati pop zvezda.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Thelma & Louise
Ridley Scott, ZDA/Francija, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 129', sp
Mladi gospodinji (Susan Sarandon in Geena Davis) skleneta za nekaj porednih trenutkov prekiniti z vsakdanjikom in izkusiti emancipacijo. Sedeta v avto in se odpeljeta na deželo. Spodobne namere pa se kmalu izrodijo v žensko cestno eskapado, ko Louise v afektu ustreli možakarja, ki skuša izsiliti spolni odnos z rahlo opito Thelmo. Klasika devetdesetih. V sodelovanju z MSUM.
11.9. četrtek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Šola rocka (The School of Rock)
Richard Linklater, ZDA/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 110', sp
Besni kitarist in skakalec z odrov Dewey Finn (Jack Black) je preveč rokenrol za lasten bend. Ko ga dajo na čevelj, se znajde brez dela in denarja, dokler ne prestreže telefonskega klica in zlate priložnosti. Kot nadomestni učitelj se vtihotapi v elitno zasebno šolo in začne uriti učence za »bitko bendov«. Preden jih popelje do slave, pa mora s popom in hip hopom okužene odličnjake posvetiti v skrivnosti in credo rokenrola.
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Point Break – peklenski val (Point Break)
Kathryn Bigelow, ZDA/Japonska, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 122', sp
Tolpa bančnih roparjev, zamaskiranih v bivše predsednike ZDA (Reagan, Carter, Nixon, Johnson) uspešno prazni trezorje Los Angelesa. Zvezni preiskovalni urad je prepričan, da zločinci v prostem času surfajo, zato na plažo pošlje agenta pod krinko (Keanu Reeves), ki se tam kmalu spoprijatelji s karizmatičnim šefom lokalne surferske klike (Patrick Swayze). V sodelovanju z MSUM.
12.9. petek
18.45
Posvečeno: Richard Linklater
Zašpehani narod (Fast Food Nation)
Richard Linklater, ZDA/VB, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
»Trenutek resnice /.../, ki je tako katalog zločinov proti človeštvu, ki jih je zagrešila industrija hitre prehrane, kot katalog slastnih svinjarij, ki se znajdejo v hamburgerju – najbolj slasten 'ingredient' je kakopak drek, zato lahko Greg Kinnear, marketinški aparatčik big-mac korporacije, ugotovi le: 'There's shit in the meat!'« Marcel Štefančič, jr. Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
21.00
Politizacija prijateljstva
Gerry
Gus Van Sant, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Dva mestna mladeniča (Matt Damon, Casey Affleck), prijatelja, oba z imenom Gerry, odideta na izlet do roba Doline smrti. Mimo redkih izletnikov se vzpenjata po goli pokrajini in iščeta neko določeno mesto. Kaj naj bi bilo na tem mestu ali zakaj ga iščeta, ni znano. Hoja do domnevnega cilja je sprva zavzeta in tiha, negotovost glede prave poti pa sproži sproščeno kramljanje, ob katerem ne opazita, da sta se okrog njiju spustila megla in mrak. Po kratkem oddihu jo mirno mahneta nazaj proti avtu, vendar nikakor ne najdeta prave poti. Ko se zdani, se znajdeta sredi čudovite puščavske pokrajine, in kamor seže njuno oko, ni več nobene sledi civilizacije.
»Ne spite z nikomer, ki ne ljubi tega filma!« John Waters
V sodelovanju z MSUM.
13.9. sobota
18.30
Politizacija prijateljstva
Glasniki vetra (Windtalkers)
John Woo, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 135', sp
Da bi zaščitila svoja vojaška sporočila pred Japonci, ameriška vojska med drugo svetovno vojno na Pacifiku za šifriranje uporablja nenapisani jezik staroselcev iz plemena Navajo. Epska vojna drama kultnega hongkonškega režiserja na začasnem delu v tujini govori o prijateljstvu, ki se splete med izjemno redkimi (in posledično dragocenimi) šifranti ter njihovimi telesnimi stražarji, elitnimi belopoltimi marinci. V sodelovanju z MSUM.
21.00
Politizacija prijateljstva
Miami Vice
Michael Mann, ZDA/Nemčija/Paragvaj/Urugvaj, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 134', sp
Po znameniti istoimenski TV-seriji posneta kriminalka o zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in privlačni nevarnosti mešanja zasebne in profesionalne etike. Specifično disko estetiko osemdesetih veliki Michael Mann uspešno nadomesti z bizarno mešanico hladne stilizacije in verizma v prikazovanju tako akcije kot erotike ter tako ustvari enega ključnih akcijskih filmov novega tisočletja.
V sodelovanju z MSUM.
14.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Ljubezen
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan (Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen. Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku.
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Ko zorijo jagode
Rajko Ranfl, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Petnajstletna Jagoda (Irena Kranjc) je prijazna, kolegialna, dobrosrčna, skratka simpatična najstnica. Ko obišče bolnega sošolca Nejca (Roman Goršič), sliši njegov prepir z materjo in izve, da Nejc ne pozna svojega očeta, ki ju je z materjo že davno zapustil. Jagoda nato na predstavi v operi spozna Dragija (Metod Pevec) in se vanj mladostniško zaljubi, kar pa Nejcu, ki se medtem zaljubi v Jagodo, ni niti malo po volji. Po istoimenskem romanu Branke Jurce posneta nežna pripoved o težavah najstnikov.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
16.9. torek
17.30
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
Pravi človek za kapitalizem
Dušan Moravec, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 51'
Film o Damirju Avdiču, umetniku besede, ki govori o svetu, kot ga vidi in razume. Brez odvečnih komentarjev. Besede so ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo, iskrene kot srce. Na odru stoji sam, s kitaro in z glasom. Poje o vojni in posledicah vojne. Vojna, ki je ostala v ljudeh. Vojna, ki še vedno in vedno bolj kaže svoje posledice. Vojna, ki je povsod enaka, ne glede na geografske razlike. Travmatična, grozeča in psihotična razpoloženja zato ostajajo. Film Pravi človek za kapitalizem je najprej zgodba o posledicah vojne na Balkanu, skozi film pa se z Damirjevimi besedili vse bolj osredotočamo na težave, ki jih prinaša kapitalizem.
Vstop prost.
18.30
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
Mobitel
Nedžad Begović, BiH, 2011, video, barvni, 62'
Glede na to, da na svetu obstaja pet milijard aktivnih mobitelov, se je avtor s svojim očarljivim eksperimentalnim dokumentarcem odločil spustiti se v možnosti in omejitve, ki jih prinaša video tehnologija mobilnih telefonov, da bi tako ustvaril film o sodobni YouTube oziroma mobitel estetiki. Navdih za film je avtor našel kar v svoji srčni bolezni. V istem času, ko mu zdravniki sporočijo diagnozo, si kupi nov mobitel z visokoresolucijsko kamero. Na pogostih sprehodih, ki mu jih priporočijo zdravniki, tri leta lovi podobe Sarajeva in njegovih prebivalcev v vseh letnih časih. Vstop prost.
21.00
Politizacija prijateljstva
Zadetki: Ananas ekspres (Pineapple Express)
David Gordon Green, ZDA, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 111', sp
Ena najboljših hollywoodskih komedij novega tisočletja v isti sapi povzame in pervertira vse ključne arhetipe in strukturo buddy-buddy žanra osemdesetih. Z drugimi besedami: Kaj se zgodi, ko se pridelovalci marihuane spravijo na napačne pridelovalce lubenic. Zadevajo se: Seth Rogen, James Franco in Kenny Powers. Dobrodošel ogled pod vplivom substanc.
V sodelovanju z MSUM.
17.9. sreda
21.00
Kino-integral/Kino-uho
Razpoke vmesnika II: METAL
Razpoke vmesnika II: METAL avtorja Luke Prinčiča je v živo izvedena avdio-vizualna kompozicija, v kateri se sinhronizirano zlivajo hitre gibljive slike z ritmičnim prepletom hrupa, nizkih frekvenc in digitalnih klikov. V temi kinodvorane in skozi medsebojno amplifikacijo vizualnega in zvočnega je doživetje kompozicije izredno fizično in potopitveno. Ritmično pulziranje nizkih in visokih frekvenc se zliva z vizualnim gibanjem. Luka Prinčič je glasbenik, zvočni oblikovalec in intermedijski umetnik. Od sredine devetdesetih dalje piše glasbo, ustvarja zvočno umetnost, nastopa in oblikuje intermedije na različne načine. Specializiran je za računalniško glasbo, razvejane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za live art in video in eksperimente z digitalnimi mediji. V produkciji zavoda Emanat.
18.9. četrtek
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Dva tisoč manijakov! (Two Thousand Maniacs!)
Herschell Gordon Lewis, ZDA, 1964, 16mm, 1.85, barvni, 87', svp
Leta 1965 skupina nič hudega slutečih Jenkijev (med njimi Playboyeva zajčica Connie Mason) napravi usodni ovinek skozi južnjaško mestece Pleasant Valley, ki se ravno pripravlja na praznovanje posebnega jubileja. Ob koncu državljanske vojne je severna vojska uničila mesto in zdesetkala njegovo prebivalstvo. Stoletnico pokola kanijo meščani obeležiti, kot se spodobi: s krvavim sejmom nadvse domiselnih mučeniških smrti severnjaških turistov. Med Krvavo pojedino (Blood Feast, 1963) in Pobarvaj me s krvjo (Color Me Blood Red, 1965) ter daleč onkraj hollywoodskega mainstreama in meja dobrega okusa sta kultni producent David F. Friedman in pionirski »goremeister« in kralj drive-in kina, H. G. Lewis, posnela drugi del t. i. krvave trilogije, s katero sta zapustila milje nudističnega filma, da bi s trojico prvobitnih splatterjev iznašla novo izrazje filmske groze, s krvavo parodijo južnjaškega gostoljubja Dva tisoč manijakov! pa narativno formulo ruralne gotike prvič vpeljala v eksploatacijski žanr.
»Lewisova kri izgleda kot kečap, njegovi udi in drobovje so prav toliko realistični kot tisti, ki jih razmetavajo Monty Pythonovci, kadar se šalijo na račun Sama Peckinpaha.« Kim Newman
21.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Teksaški pokol z motorko (The Texas Chain Saw Massacre)
Tobe Hooper, ZDA, 1974, 16mm, 1.78, barvni, 83', svp
Ko se Sally (Marilyn Burns), njen brat in trije prijatelji odpravijo na podeželje, da bi obiskali nekdanjo družinsko domačijo, padejo v zasedo pobesnelega morilca Leatherfacea in njegove kanibalske družine (»My family's always been in meat«). Kaj sledi, pove že naslov: mesarski kavlji, macola, motorka, masaker ... Le kdo bo preživel in kaj bo od njih ostalo? Hooperjev kultni slasher/shocker, ki se je v zgodovino filma zapisal kot ena najbolj surovih, šokantnih, pa tudi najboljših grozljivk vseh časov, pripada tisti sijajni generaciji poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih (Noč živih mrtvecev, Zadnja hiša na levi, Izganjalec hudiča), ki je s subverzivnim nabojem, družbenopolitičnim komentarjem ter nazornim prikazom mučenja in mutilacije ustoličila povsem nov standard krvavega žanra.
»Kolektivna nočna mora, ki jo preveva duh skrajnega negativizma in sle po uničenju, ki ne izbira svojih žrtev in za katero se zdi, da preži tik pod površjem sodobne kolektivne zavesti. To je tisto, kar skupaj z neumorno in neizprosno napetostjo podeljuje Teksaškemu pokolu (bolj kot kateremukoli drugemu filmu, če mene vprašate) avtentičen status nočne more.« Robin Wood
23.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Ne ubijaj, razen ... (Thou Shalt Not Kill... Except/Stryker's War)
Josh Becker, ZDA, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 84', sp
Ko Jack Stryker (Brian Schultz) v Vietnamu prestreže kroglo in se častno odpuščen vrne domov, ugotovi, da so njegovo dekle Sally ugrabili pripadniki ubijalskega kulta na čelu s fanatičnim voditeljem (Sam Raimi!). Z vojnimi tovariši, nič manj zblaznelimi marinci, se odpravi na maščevalno misijo. Beckerjev prvenec, ultra-nizkoproračunski in nič manj smešni trashsploatacijski horror akcioner, je nastal v produkciji michiganske DYI filmske kreative, odgovorne za Raimijevo horror klasiko The Evil Dead (1981); zgodbo sta podpisala igralec Bruce Campbell in producent Scott Spiegel, interjerji so bili posneti v Cambellovi garaži v predmestju Detroita, Raimi je odigral mesijanskega fanatika ali kot sam pravi »bil sem tisti 'razen'«.
»Film ne ostane prav nič dolžan hardcore ljubiteljem mikroproračuncev, publiki, ki jo je v veliki meri ustvaril prav Raimi.« Shane M. Dallmann, Video Watchdog
»Kaj bi se zgodilo, če bi Charles Manson srečal Ramba?« Variety
19.9. petek
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Krvava romanca (Haute tension)
Alexandre Aja, Francija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 91', sp
Začne se z utečenim scenarijem: dve dekleti (Marie in Alex, v avtu, v gozdu), ena hiša, ena noč, en morilec. Toda Ajajev »emancipatorični« slasher se izteče v narativno-psihološki »twist«, ki je razdvajal kritiko in publiko, toda vsekakor zapihal s svežo sapo. Če je bila »junakinja« zgodnje grozljivke bodisi črna vdova ali pasivno žrtveno jagnje in če ji klasični slasher podeli na videz progresivnejšo vlogo neustrašnega, a nedolžnega zadnjega dekleta, je hiperaktivna, androgina »final girl« Cécile De France edini možen odgovor v krizni dobi metroseksualnosti. Remekdelo surovo realističnega, transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola »novega francoskega ekstremizma«, ki je žanru prinesel nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja: Martyrs (Pascal Laugier, 2008), À l'intérieur (Alexandre Bustillo in Julien Maury, 2007), Frontière(s) (Xavier Gens, 2007), Ils (David Moreau in Xavier Palud, 2006), Calvaire (Fabrice Du Welz, 2004), Dans ma peau (Marina de Van, 2002).
»V času, ko Hollywood niza rimejke šokerjev iz sedemdesetih, je lepo videti slasher, ki se sicer ozira nazaj, v sedemdeseta, a tega ne jemlje le kot nostalgični, cinefilski, dietni vic za multipleksno publiko, ki ljubi šoke, ne pa tudi perverznosti in deviantnosti. Krvava romanca, ki izgleda kot vrnitev v srce teme, je perverzna in deviantna – in francoska in nepovratno hardcore.« Marcel Štefančič, jr.
20.9. sobota
16.45
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Satanov klan (The Devil's Rejects)
Rob Zombie, ZDA/Nemčija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 109', sp
V otvoritvenem obračunu se nad kolibo morilske »redneške« družine Firefly zgrne armada do zob oboroženih specialcev. Toda Baby (Sheri Moon Zombie) in Ottis, ki sta videti kot Bonnie in Clyde, če bi odraščala na klavski farmi iz Teksaškega pokola z motorko, uspeta pobegniti. Na begu pred maščevalnim šerifom Wydellom se jima kmalu pridruži družinski očak, kapitan Spaulding, in trojica se poda na krvav retribucijski »road trip«, s katerim Rob Zombie v nadaljevanju režijskega prvenca House of 1000 Corpses (2003) zamenja noč za dan in mračno drobovje domačije Firefly za razbeljeni asfalt.
»Ta film ni zgolj nagnusen, pač pa ima karakter, držo in subverziven smisel za humor. Predstavljajte si, da gre za degenerirano družino množičnih morilcev, ki se vsi po vrsti imenujejo po likih Groucha Marxa (Otis P. Driftwood, Rufus T. Firefly, Captain Spaulding), in da šerif angažira filmskega kritika, da bi mu pomagal prodreti v njihovo psihopatologijo.« Roger Ebert
»Nič, Rob Zombie, katarzični antimoralist, vam pošilja čudovito umazane pozdrave iz deželice, ki headbanga z Bushem.« Marcel Štefančič, jr.
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Sestradani (Ravenous)
Antonia Bird, Češka/VB/ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', svp
Kriminalno podcenjena mešanica črne komedije, grozljivke in vesterna (s klimaktičnim končnim obračunom vred) režiserke Antonie Bird je svojevrsten unikum kanibalskega podžanra: redek je mainstream film (v smislu zvezdniške zasedbe, visokih produkcijskih vrednosti, vizualne in zvočne briljance), ki bi maksimo »si to, kar ješ« vzel in prikazal tako sočno dobesedno. Polkovnika Johna Boyda (Guy Pearce) odpošljejo v odročno kalifornijsko postojanko Fort Spencer, kamor nedolgo za njim prispe razcapani tujec po imenu Calquhoun (Robert Carlyle). Ta pripoveduje vojakom o potujoči karavani, ki je nedaleč proč obtičala v zasneženih gorah, in o grozljivih dejanjih kanibalizma med preživelimi. Ker je kdo od popotnikov morda še živ, se Boyd s peščico mož nemudoma odpravi v divjino.
»Divje nepredvidljiva zgodba, ki sledi, uspe vbrizgati nekaj še kako potrebne krvi v žanr, ki se je v poznih 90-ih odmaknil od eksplicitnega gnusa in v polje sugestivne groze. Film, ki ima besedi »kultna klasika« izpisani na čelu … s krvjo, seveda. /…/ Zlovešče humoren, nemalokrat srhljiv in čudovito gnusen. Tako subverzivnega filma nismo videli iz produkcije kakšnega velikega studia že celo večnost.« Brad Abraham, Rue Morgue's 200 Alternative Horror Films
21.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Hribi imajo oči (The Hills Have Eyes)
Wes Craven, ZDA, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 89', svp
Družina Carter, utelešenje ameriške »suburbie«, na poti v Kalifornijo obtiči sredi nevadske puščave. Toda odrezani od sveta so vse prej kot sami. Tu imajo hribi oči in iz njihovih votlin preži na Carterjeve krvoločni klan degeneriranih hribovcev. Večna klasika »survival horrorja« (o čemer ne nazadnje priča poplava rimejkov) v režiji kontroverznega Wesa Cravena, tiste čase še brezkompromisnega ikonoklasta in drznega neodvisneža, nadaljuje s tematiko razrednega boja, ki jo avtor načne v brutalnem prvencu Zadnja hiša na levi (The Last House on the Left, 1972), le da spopad generacij tu zamenja družinski dvoboj – na smrt, kakopak, a še na kaj hujšega.
»Zadnjo hišo na levi je Craven nasledil z bolj veščim in hitreje tempiranim Hribi imajo oči, ki že kaže vpliv mrzlične gonje in sarkastičnega humorja Toba Hooperja. Njegov pokriti voz je počitniška prikolica in njegovi Apači družina puščavskih mutantov, toda Hribi imajo oči je vendarle vestern. Za Teksaški pokol z motorko je to, kar je Hawksov Rio Bravo za Visoko opoldne (High Noon). Hawksu se ni zdelo primerno, da šerif Gary Cooper teka naokoli in prosjači za pomoč, zato njegov John Wayne to pomoč zavrne in se sam loti dela, za katero je plačan. Enako čuti Craven do nemočnih, paničnih žrtev Teksaškega pokola, zato se njegova normalna družina na napade pošasti odzove z enako mero okrutnosti. Mestnim srajcam ubijanje sicer ne gre tako lahko od rok, toda ko enkrat zavihajo rokave, s pomočjo svoje izobrazbe in iznajdljivosti v surovosti nadkrilijo še psihopate.« Kim Newman
23.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Ljudožerci Amazonke (Cannibal Ferox/Make Them Die Slowly)
Umberto Lenzi, Italija, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp
Antropologinja Gloria Davis se z bratom Rudyjem in prijateljico Pat poda v urugvajsko džunglo, da bi potrdila svojo doktorsko tezo, ki pravi: kanibalizem je mit. Toda trojica sredi pragozda naleti na newyorškega dilerja Mika, ki je na begu prav pred ljudožerskimi domorodci. Vsaj tako pravi … Lenzijev ultraeksploatacijski splatter, kršilec tabujev medkulturne, spolne in vsesplošne politične korektnosti, meja dobrega (in dobrega slabega) okusa, da o živalih ne govorimo, je v isti sapi eden »vrhuncev« in porok zatona zloglasnega italijanskega kanibalskega cikla 70-ih in zgodnjih 80-ih, ki ga s filmom Il paese del sesso selvaggio (alias Deep River Savages) leta 1972 iniciira in popularizira avtor sam, absolutni zenit pa doseže z notoričnim Cannibal Holocaust Ruggera Deodata (1979). Speči žanr je lani obudil ljubljenec horror publike, Eli Roth, s polnokrvno odo kanibalskemu filmu The Green Inferno, opremljeno z vso transgresijo in humornim duhom, ki pritiče temu žanru. (Namig: spremljajte napovedi Kinodvorove prihajajoče »Noči grozljivk«!)
»Moja skrivna formula in edini način, na katerega lahko italijanska filmska industrija preživi, se glasi takole: snemati moramo nizkoproračunske filme, ki bodo videti prefinjeni in razkošni. Toda to ni lahko, veste?« Umberto Lenzi
21.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
24 ur Ljubljane
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, video, barvni, 26'
Nočemo biti reveži
Rajko Ranfl, Slovenija, 1965, video, barvni, 12'
Praznik na vasi
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, video, barvni, 16'
Kruh
Rajko Ranfl, Slovenija, 1969, video, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Živela svoboda
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne.
Program sta pripravila RTV Slovenija in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
23.9. torek
18.45
Uvertura v Mesto žensk
Sveti dim (Holy Smoke)
Jane Campion, ZDA, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Mlada Avstralka (Kate Winslet) odpotuje v Indijo, tam pade pod vpliv karizmatičnega verskega voditelja in se pridruži njegovi sekti. Družina jo pripelje nazaj domov in najame ameriškega strokovnjaka (Harvey Keitel), da bi hčerko ozdravil pripadnosti kultu in ponovno programiral njene sprane možgane. Samozavestni psiholog in trmoglavo dekle se za tri dni zapreta v kočo v puščavi; na tej točki se film otrese igrivih tonov in prelevi v drzno in resno analizo odnosov med spoloma, mimogrede pa uspešno razgradi pojme, kot so dom, družina in religija.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Klasike – otvoritev!
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Norman McLaren, Kanada, 1961, DCP, čb, 6'52'', bd
Hen Hop
Norman McLaren, Kanada, 1942, DCP, barvni, 3'40'', bd
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, DCP, barvni, 7'48'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise / A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, DCP, čb, 9'53'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1962, DCP, barvni, 5'55'', bd
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, DCP, barvni, 5'15'', bd
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, DCP, barvni, 4'04'', bp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Norman McLaren, Kanada, 1952, DCP, barvni, 8'06'', bd
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Norman McLaren, Kanada, 1940, DCP, barvni, 2'06'', bd
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Norman McLaren, Kanada, 1971, DCP, barvni, 7'27'', bd
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, DCP, čb, 13'22'', bd
Kanadski National Film Board (NFB) je leta 2006 praznoval 65 let obstoja. Ob tej priložnosti so se lotili digitalne restavracije nekaterih najznamenitejših filmov Normana McLarna. Prvo predvajanje te serije se je zgodilo istega leta na canskem festivalu v programskem sklopu Cannes Classics. Program je ponudil splošen pregled zajetnega dela Normana McLarna.
Iz spoštovanja do promocijskih prizadevanj NFB bomo v Slovenski kinoteki izjemoma (!) predvajali digitalne verzije filmov, izvirno posnetih na filmski trak.
24.9. sreda
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Thérèse. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Émilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala«.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki
Od sedmih do petih (7 Till 5)
Norman McLaren, VB, 1933, 16mm, čb, 12'30'', bd
Kamera dela Whoopee (Camera Makes Whoopee)
William J. MacLean, Violet Anderson, Norman McLaren, VB, 1934, 16mm, čb, 18'21'', nemi
Polikromna fantazija (Polychrome Phantasy)
Norman McLaren, VB, 1935, 16mm, čb, 2'51'', nemi
Hell Unltd
Norman McLaren, Helen Biggar, VB, 1936, 16mm, čb, 19'12'', nemi
Razprodaja knjig (Book Bargain)
Norman McLaren, VB, 1937, 16mm, čb, 7'54'', svp
Dinar na dinar pogača (Mony a Pickle)
Richard Massingham, Norman McLaren, Alberto Cavalcanti, VB, 1938, 16mm, čb, 10'32''
Pošta za mornarico (News for the Navy)
Norman McLaren, VB, 1938, 16mm, čb, 10'37'', svp
Norman McLaren se je rodil leta 1914 v Stirlingu na Škotskem. Študiral je na glasgowski School of Art, smer notranja oprema. Tam je odkril za tisti čas relativno novo umetnostno smer: film. Njegovi prvi filmi izpričujejo vpliv ruskih avantgardistov, kot sta Vertov in Eisenstein. Zaznamujejo jih tudi ludizem in humor, ki bosta sicer redna spremljevalca njegovih filmov. Po študiju se je McLaren preselil v London, kjer se je zaposlil pri Johnu Griersonu v General Post Film Unit in tam ustvarjal družbeno angažirane dokumentarce.
Živa glasbena spremljava k nemim filmom: Andrej Goričar (klavir).
25.9. četrtek
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Romanca (Romance)
Catherine Breillat, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 95', sp
Čeprav je v svojega moškega zaljubljena do ušes, mlada šolska učiteljica (Caroline Ducey) ne more preboleti njegovega zapiranja vase, ki preprečuje, da bi se med njima razvila kakršnakoli intima. Nepotešena spolna sla učiteljico žene v vse bolj nenavadne situacije, med drugim tudi v srečanje z Roccom Siffredijem.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna
Ljubezen na krilu (Love on the Wing)
Norman McLaren, VB, 1938, 16mm, barvni, 4'15'', bd
Scherzo
Norman McLaren, Kanada, 1939, 35mm, barvni, 1'25'', bd
Pokorni plamen (The Obedient Flame)
Norman McLaren, VB, 1939, 16mm, čb, 9'57'', svp
Zanke (Loops/Boucles)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'40'', bd
NBC čestitka za Valentinovo (NBC Valentine Greeting)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, čb, 1'43'', nema verzija
Pike (Points/Dots)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'21'', bd
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 16mm, barvni, 2'06'', bd
Spook Sport
Mary Ellen Bute, ZDA, 1940, 16mm, barvni, 7'52'', bd
Boogie-Doodle
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 3'18'', bd
Mail Early
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 1'44'', bd
V za Zmago (V for Victory)
Norman McLaren, Kanada, 1941, 16mm, barvni, 2'05'', bd
Pet za štiri (5 for 4)
Norman McLaren, Kanada, 1942, 16mm, barvni, 2'52'', bd
Hen Hop
Norman McLaren, Kanada, 1942, 35mm, barvni, 3'40'', bd
Dolarjev ples (Dollar Dance)
Norman McLaren, Kanada, 1943, 35mm, barvni, 4'05'', bd
Škrjanec (Alouette)
Norman McLaren, René Jodoin, Kanada, 1944, 16mm, čb, 2'22'', bd
To je veslo (C'est l'aviron)
Norman McLaren, Kanada, 1944, 16mm, čb, 3'18'', bd
Zapri gobec (Keep Your Mouth Shut)
Norman McLaren, Kanada, 1944, 16mm, čb, 2'20'', svp
Tam, na vrhu gora (Là-haut sur ces montagnes)
Norman McLaren, Kanada, 1945, 16mm, čb, 3'10'', bd
Mail Early for Christmas
Norman McLaren, Kanada, 1959, 16mm, barvni, 0'40'', bd
V General Post Office Film Unit je Norman McLaren posnel svoj prvi film, v celoti narisan na filmski trak: Ljubezen na krilu. Ta reklamni film za britansko poštno službo je bil tudi zadnji film, ki ga je posnel v Veliki Britaniji. V strahu pred izbruhom svetovne vojne je emigriral v ZDA, kjer je sodeloval z eno začetnic »vidne glasbe« Mary Ellen Bute. V tem času je kanadska vlada pooblastila njegovega nekdanjega šefa Johna Griersona, da ustanovi National Film Board. Na Griersonovo povabilo je McLaren prevzel vodenje oddelka za animacijo in zaposlil mlade umetnike: Renéja Jodoina, Evelyn Lambart, Granta Munra in druge. Snemal je barvne animirane filme in spodbujal Kanadčane, naj podprejo vojaška prizadevanja
26.9. petek
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Petek zvečer (Vendredi Soir)
Claire Denis, Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Petkov večer. Laure vse svoje premoženje zapakira v škatle. Jutri bo odprla novo poglavje v življenju, preselila se bo k fantu. Nocoj zapusti svoje prazno stanovanje, v katerem se nikoli ni počutila doma, in se odpelje na večerjo k prijateljem. Znajde se v orjaškem prometnem zamašku. Pozabila je, da cestni delavci stavkajo. Vendar se Laure ne zmeni za to, saj se ujeta v avtu počuti prijetno. Toplo je, posluša glasbo, na varnem je. Zunaj je zima. Pešci hitijo domov, v vse smeri, promet je zaustavljen, oglašajo se troblje, vsi so napeti in razburjeni. Vsi, razen moškega v temnem plašču, ki stoji čisto pri miru, samo malo naprej. V soju neonskih luči se sprehodi med avtomobili.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, 35mm, čb, 13'22'', bd
Sfere (Sphères/Spheres)
René Jodoin, Norman McLaren, Kanada, 1969, 35mm, 7'21''
Balet Adagio (Ballet Adagio)
Norman McLaren, Kanada, 1972, 16mm, barvni, 9'50'', bd
Narcis (Narcisse/Narcissus)
Norman McLaren, Kanada, 1985, 16mm, barvni, 21'47'', bd
Pokalica (Caprice de Noël/Christmas Cracker)
Jeff Hale, Norman McLaren, Grant Munro, Gerald Potterton, Kanada, 1963, 16mm, 8'59''
Norman McLaren je imel še posebno rad ples. Občudoval je lepoto izzivalnih gibov plesalcev in prostorsko koordinacijo klasičnih baletnikov. Svoje navdušenje nad plesom je prelil v serijo filmov, ki jih lahko opredelimo kot animirane koreografije.
27.9. sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in najmlajše
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, 16mm, barvni, 7'48'', bd
Rythmetic
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1956, 35mm, barvni, 8'40'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb, 9'53'', bp
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, 16mm, barvni, 5'15'', bd
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm, barvni, 5'29'', bd
Izbor filmov Normana McLarna, ki bodo razveselili tudi najmlajše. Po tej projekciji nihče ne bo mogel več trditi, da eksperimentalna animacija ni primerna za otroke! Pred projekcijami bo delavnica animiranega filma v izvedbi Vzgojno-izobraževalnega programa Slon. V sodelovanju z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in človeškim telesom
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Norman McLaren, Kanada, 1961, 35mm, čb, 6'52'', bd
Dve bagateli (Two Bagatelles)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 2'22'', bd
S konico optičnega tolkala (Pen Point Percussion)
Norman McLaren, Kanada, 1951, 16mm, čb, 5'58'', svp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Norman McLaren, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 8'06'', bd
Rythmetic
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1956, 35mm, barvni, 8'40'', bd
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, 16mm, barvni, 5'15'', bd
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Norman McLaren, Kanada, 1971, 35mm, barvni, 7'27'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb, 9'53'', bp
Kanon (Canon)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1964, 35mm, barvni, 9'13'', bd
McLaren se je izjemno bal, da bi dolgočasil gledalce. Ves čas je izumljal in si prizadeval snemati filme, ki bi zabavali ali presenečali. Raziskoval je zvok in tehniko piksilacije. Ustvaril je sistem sintetičnega zvoka in razvil tehniko direktnega risanja na filmski trak. V Bleščeči belini je sintetični zvok združil z glasbeno kompozicijo Mauricea Blackburna. McLaren je razvil tudi animacijsko tehniko, s katero je ljudi premikal kot lutke. Imena tehnike – piksilacija – naj bi se domislil njegov sodelavec Grant Munro, eden izmed igralcev v McLarnovi mirovniški mojstrovini Sosedje.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem
Vertikalne črte (Lignes verticales/Lines Vertical)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1960, 35mm, barvni, 5'49'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1962, 16mm, barvni, 5'55'', bd
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm, barvni, 5'29'', bd
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Kanada, 1949, 16mm, barvni, 7'48'', bd
Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja (A Little Phantasy on a 19th-century Painting)
Norman McLaren, Kanada, 1946, 16mm, čb, 3'37'', bd
Newyorški elektronski reklamni pano (New York Lightboard)
Norman McLaren, Kanada, 1961, 16mm, čb, 9'00'', nemi
Domače pesmi: Siva kokoš (Chansons de Chez Nous: La poulette grise)
Norman McLaren, Kanada, 1947, 35mm, barvni, 5'33'', bd
Hoppity Pop
Norman McLaren, Kanada, 1946, 16mm, barvni, 1'48'', nemi
Fiddle-de-dee
Norman McLaren, Kanada, 1947, 16mm, barvni, 3'22'', bd
Fantazija (A Phantasy)
Norman McLaren, Kanada, 1952, 16mm, barvni, 7'15'', bd
Serenal
Norman McLaren, Kanada, 1959, 35mm, čb in barvni, 3'04'', bd
Short and Suite
Norman McLaren, Kanada, 1959, 35mm, barvni, 4'53'', bd
Normana McLarna je izjemno navdušil Privid Emila Cohla. Všeč so mu bile številne metamorfoze in obilje podob. Z Evelyn Lambart sta ustvarila na filmski trak narisan film Preženite mračne skrbi na glasbo džezovskega tria Oscarja Petersona. Ta abstraktni film prikaže kopico motivov, ki jih je navdihnila glasba. McLaren je bil še posebej naklonjen poetičnemu in meditativnemu nadrealizmu, kar se izrazi v filmu Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja.
28.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta Železnika
Koroška (Koerentnerland)
Max Zehendorfer, Avstrija, 1939-1940, 35mm, čb, 15', nemi
Koroški kulturni spomeniki
Jane Kavčič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 10'
Štehvanje
Ernest Adamič, Slovenija, 1959, 35mm, barvni, 11'
Leteča procesija
Naško Križnar, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11'
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta Železnika
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
30.9. torek
19.00
Film in arhitektura
THX 1138
George Lucas, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 88', svp
V oddaljeni, neopredeljeni prihodnosti sta ključni družbeni vrednoti obenem edini veljavni družbeni vrednoti: to sta produktivnost in trošenje. Vsakršna čustva, zlasti naklonjenost in spolna privlačnost, so najstrože prepovedana. Vsi državljani so oštevilčeni, pod strogim nadzorom represivnih androidov in pod nenehnim vplivom kemičnih substanc, ki brzdajo čustva. THX 1138 (Robert Duvall) se upre sistemu, ki ga bolj kot karkoli drugega simbolizira bela, hladna, klavstrofobična podzemna arhitektura. Kultna distopija, režijski prvenec Georgea Lucasa.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren VII: McLarnovi sinovi in hčere
McLarnovi negativi (Les négatifs de McLaren/McLaren's Negatives)
Marie-Josée Saint-Pierre, Kanada, 2006, 35mm, barvni, 10'10'', svp
Nezmontiran film Gordona Webbra (Un film inédit de Gordon Webber)
Gordon Webber, Kanada, 35mm, 5’14’’, čb in barvni, nemi
John Cage – Halberstadt
Pierre Hébert, Kanada, 2013, video, barvni, 10’54’’, bd
Cattle Call
Mike Maryniuk, Matthew Rankin, Kanada, 2008, video, barvni, 3'30'', bd
Playtime
Steven Woloshen, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 2’44’’, bd
Strips
Félix-Dufour Laperrière, Kanada, 2009, 35mm, čb, 5'32'', bd
Mamori
Karl Lemieux, Kanada, 2010, 35mm, čb, 7'44'', bd
Rumeni duh (The Yellow Ghost)
Guillaume Vallée, Kanada, 2012, video, čb in barvni, 3', bd
Tigre
Alexandre Roy, Kanada, 2013, video, barvni, 2'56'', bd
LoopLoop
Patrick Bergeron, Kanada, 2008, video, barvni, 5’00’’, bd
Postalolio
Marv Newland, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 5'02'', bd
Nota c (cNote)
Chris Hinton, Kanada, 2004, 35mm, barvni, 6’55’’, bd
Slavci decembra (Rossignols en décembre)
Theodore Ushev, Kanada, 2011, video, barvni, 2'58'', bd
Dnevi cvetja (Jours en fleurs)
Louise Bourque, Kanada, 2003, 35mm, barvni, 4’30’’, bd
Norman McLaren je pomembno vplival na prihodnje rodove, ki so nadaljevali uporabo animacijske tehnike direktnega risanja na filmski trak. Steven Woloshen je dedič tega znanja. McLaren pa je tudi simbol večnega tehničnega eksperimentiranja kot tudi združitve eksperimentalnega in animiranega filma. Program kanadskih kratkometražnih filmov ponuja panoramo različnih tehničnih prijemov, prav vsi pa nosijo pečat McLarnovega eksperimentalnega duha.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
