2.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Venec
Franci Slak, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 15'
Ingrad Celje
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 55'
Iskra danes
Jože Pogačnik, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 14'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji, se oče (Boris Kerč) petčlanske družine odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo svetovno vojno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
3.9. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy (Beulah Bondi) in Barkley (Victor Moore), starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni, staranja in ekonomske krize.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 71' (24fps), svp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
4.9. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Ob šestdesetletnici rojstva Silvana Furlana (1953 – 2005)
To malo duše (Ovo malo duše)
Ademir Kenović, Jugoslavija, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 78', bp
Zgodba o siromašni družini, ki po koncu druge svetovne vojne životari v odročni bosanski vasici. V spletu nesrečnih okoliščin, med katerimi osrednje mesto zavzema materina smrt, članom družine še vedno uspe zadržati srečo, vero in upanje v boljši jutri, pa čeprav je oboje pogojeno z otroško preprostostjo in naivnostjo skupine odraščajočih dečkov, protagonistov dogajanja. Običajni pripetljaji, smešni, ljubezenski in žalostni, so polni nostalgije po nečem, kar je tako blizu in obenem nedostopno.
5.9. četrtek
19.00
Posneto v Piranu
Predavanje direktorja fotografije Radovana Čoka o zgodovini znamenitega in danes opuščenega obalnega filmskega studia v Piranu bo obogateno s številnimi odlomki filmov, tako slovenskih kot mednarodnih koprodukcij, ki so bili tam posneti od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja naprej.
V sodelovanju z Združenjem filmskih snemalcev Slovenije. Vstop prost.
21.00
Posneto v Piranu
Karolina Reška (Karolina Riječka)
Vladimir Pogačić, Jugoslavija, 1961, 35mm, 2.35, barvni, 82', ap
Angleško ladjevje se pripravlja na bombardiranje Reke, da bi onemogočilo Napoleonovo vojsko. Mlada Karolina, trdno odločena, da reši svoje mesto, se odpravi na ladjo k admiralu. A njen šarm pri starem admiralu ne doseže želenih rezultatov. Karolina nagovori svojega moža, da z admiralom sklene trgovsko kupčijo in tako kljub vsemu reši mesto.
6.9. petek
19.00
Animateka
Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells)
Tomm Moore, Irska/Francija/Belgija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 75', sp
Dvanajstletni Brendan živi v opatiji, ki jo vodi njegov stric Cellach. Menihi dan za dnem gradijo visoko obzidje, ki naj bi jih ščitilo pred nenehnimi napadi Vikingov. Nekega dne se v opatijo zateče slavni iluminator Aiden, ki s seboj nosi skrivnostno in nedokončano knjigo modrosti. Mladi Brendan je navdušen nad čudovitimi iluminacijami in Aiden ga kljub negodovanju opata, Brendanovega strica, vzame za pomočnika. Brendan se uči mojstrstva slikarskega okraševanja rokopisa, toda za dokončanje knjige se mora podati za zidove opatije v začaran gozd, poln skrivnostnih poti in mitoloških bitij. V gozdu ga spremlja maček Pangur Ban, spoznata pa tudi skrivnostno Aisling. Vizualno bogata risana animacija pripoveduje o Irski v zgodnjem srednjem veku in o nastanku enega najlepših in najbolje ohranjenih zgodovinskih rokopisov, Knjige iz Kellsa. Film je v celoti ročno narisan in animiran, kar je dandanes redka vrlina. Skrivnost iz Kellsa tako poveličuje tradicijo ročnega ustvarjanja animiranega filma, hkrati pa je kot takšen logično nadaljevanje vizualno bogate Knjige iz Kellsa.
21.00
In memoriam: Aleksej Balabanov (1959 – 2013)
Tovor 200 (Gruz 200)
Aleksej Balabanov, Rusija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 89', sp
Sovjetska zveza leta 1984. Obdobje sovjetskega imperija je v zatonu, kar je mogoče zaznati tudi na ruskem podeželju. Hčerka sekretarja regionalnega partijskega komiteja se zvečer s prijatelji odpravi v diskoteko. Tu jo nazadnje vidijo, nato pa se za njo izgubi vsaka sled. Prič ni, prav tako nobenega uradnega osumljenca. Iste noči se v hiši na obrobju mesta zgodi brutalen zločin. Storilec naj bi bil sam lastnik hiše. Oba primera preiskuje zlobni in sadistični policijski načelnik Žurov. Provokativna in mračna drama, ki se učinkovito poigrava z elementi srhljivke, da bi zarisala portret preklete družbe, po kateri straši truplo totalitarizma.
7.9. sobota
11.00
Matineja/Animateka
Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells)
Tomm Moore, Irska/Francija/Belgija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 75', sp
Glej petek 6.9. ob 19.00.
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Silvanovih 10
Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potemkin)
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1925, 1.37, 35mm, čb, 74', sp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev na oklepnici Potemkin ob 20. obletnici revolucije iz leta 1905. Mornarji na ladji se uprejo, ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Poveljnik ukaže ustrelitev upornikov, toda mornarji se ukazu uprejo in družno pomečejo častnike s krova. Junaka filma sta brezimna množica in revolucionarna montaža, ki striktno sledi principu kolizije: vsak izmed petih aktov (po shemi antične tragedije) se na sredini prelomi in prevladujoče razpoloženje sprevrže v svoje nasprotje. Ob premieri bučno pozdravljen, sijajen, učinkovit in neizmerno vpliven film. »Kino-oko ni samo simbol gledanja, ampak tudi opazovanja. Toda mi ne potrebujemo opazovanja, marveč delovanje. Ne potrebujemo Kino-očesa, ampak Kino-pest! Sovjetski film mora razpočiti lobanje! In to ne z 'združenim pogledom milijonov oči se bomo borili proti buržoaznemu svetu' (Vertov), kajti pred milijon oči nam bodo hitro postavili milijon svetilk! Lobanje je treba razpočiti s filmsko pestjo in vanje prodirati vse do končne zmage – razpočiti kot še nikoli prav zdaj, ko revoluciji grozi okužba z 'vsakdanjim življenjem' in malomeščanstvom.« Sergej M. Eisenstein
8.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kokon
Koni Steinbacher, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 9'
Termoelektrarna Šoštanj
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 15'
Zlata čelada
Rudi Klarič, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 12'
Gradis 35 let
Jože Kloboves, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 47'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Poslednja postaja
Jože Babič, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, čb, 87'
Tone Klepec (Polde Bibič), odsluženi in zapostavljeni partizan, ki je nekoč verjel v idejo o novi, pravični družbi, se zdaj komajda preživlja kot komunalni delavec. Živi v podnajemniški sobi, saj je ločen, stanovanje pa je prepustil bivši ženi in dvajsetletni hčerki. Tudi njegovo razmerje z natakarico Magdo (Majda Potokar), ki s prijateljico prav tako živi v podnajemniškem stanovanju, ni brez težav. »Črna« drama o propadlih socialističnih idealih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
10.9. torek
19.00
Silvanovih 10
Zora (Sunrise)
F.W. Murnau, ZDA, 1927, 35mm, 1.37, čb, 94', svp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Mlad kmečki par živi srečno in zadovoljno, dokler moža ne zapelje ženska iz mesta. Kmet se odloči utopiti svojo ženo, vendar v usodnem trenutku ne zbere poguma in se za nameček v ženo še na sveže zaljubi. Odpelje jo na izlet v mesto in potem z ladjico čez jezero domov, vendar se v družinsko idilo usodno vmešajo sile narave. Morda najboljši nemi film vseh časov, preplet inovativnih formalnih prvin, silovitih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike. Hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.
21.00
Silvanovih 10
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le chaland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean (Jean Dasté) se poroči z Juliette (Dita Parlo), mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega »vagabundskega« življenja ter vseskozi sanja magično mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana. Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
11.9. sreda
19.00
Silvanovih 10
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata (Nora Gregor). Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas precej kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
21.15
Silvanovih 10
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
12.9. četrtek
19.00
Silvanovih 10
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel (Martin LaSalle), je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okrog njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z rigoroznim, sublimnim in neposnemljivim avtorskim pečatom.
21.00
Silvanovih 10
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika.
13.9. petek
18.00
Silvanovih 10
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
21.00
Silvanovih 10
Andrej Rubljov (Andrei Rublev)
Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185’, sp
Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem komentira. "V Rubljovu kaplje, padajoče na ikono, oznanjajo konec filma: konji za zaveso dežja se mirno pasejo. Tarkovski združi svoji najdragocenejši figuri: očeta boga in konje nedolžnosti – med živahnim nalivom nebeške vode. Snop svetlobe vstopi med dve figuri, dež je obljuba čistosti." Antoine de Baecque
14.9. sobota
19.00
Klasiki
Jules in Jim (Jules et Jim)
François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 105', sp
V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveže Julesa (Oscar Werner), Nemca, z Jimom (Henri Serre), Francozom. Brezskrbna boema postaneta nerazdružljiva prijatelja, ki si v življenju delita vse, tudi ženske. Očarana od fotografije kipa ženske s skrivnostnim nasmeškom srečata mlado žensko, Catherine (Jeanne Moreau), z enakim nasmehom. Med trojko se splete ljubezenski trikotnik trajajoč dve desetletji, ki mu do živega ne pride niti vojna. Nesmrtna filmska klasika in obenem ena najlepših ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak.
21.00
Silvanovih 10
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipsi danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
15.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Smer revolucija
Jože Pogačnik, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 17'
Koštrun
Božo Šprajc, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 13'
Ljudje iz gline
Andrej Mlakar, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 10'
Marija iz šestega razreda
Jože Bevc, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 9'
Pogine naj pes
Andrej Mlakar, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Odpadnik
Božo Šprajc, Slovenija, 1988, 35mm, 1.66, barvni, 97'
Elektrotehnik in inovator v tovarni elektromotorjev Oto Kern (Ivo Ban) se odloči, da z nekaterimi vodilnimi delavci tovarne ne bo več sodeloval, saj so ti dobivali za nakupe licenc v tujini precejšnje podkupnine. Odslej vodilni zavračajo njegove inovacije, ki so mu jih sicer priznavali. Kmalu pa se izkaže, da je bil nakup licenc v tujini zgrešen, kot je predvideval Kern. Da bi vodilni v tovarni to prikrili, si pomagajo s ponarejanjem finančnih obračunov. Kern jih prijavi policiji, kar pa ne obrodi sadov. Socialnopolitična drama o korupciji.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
17.9. torek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Pomladna zgodba (Conte de printemps)
Eric Rohmer, Francija, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 112', svp
Pariška učiteljica filozofije Jeanne (Anne Teyssèdre) se za nekaj časa znajde brez strehe nad glavo, vendar se noče preseliti v razmetano stanovanje svojega odsotnega fanta. Gostoljubje ji ponudi mlada pianistka Natasha, ki si v resnici želi učiteljico zbližati s svojim očetom, čeprav ta že ima ljubico. Rahločutna meditacija na temo ljubezni in življenja, nepredvidenih posledic bežnih odločitev in pomembnosti medsebojnega zaupanja, razumevanja in posluha.
21.00
Klasiki
Večerna dežela (Aftenlandet)
Peter Watkins, Danska, 1976, 16mm, 1.37, barvni, 110', svp
Delavci v köbenhavnski ladjedelnici se uprejo, organizirajo stavko in prekinejo z izdelavo štirih podmornic po naročilu francoske vlade. Prvič zato, ker jim želi uprava ladjedelnice znižati plače, da bi lahko pravočasno izgotovila podmornice. Drugič pa zato, ker ugotovijo, da bodo podmornice opremljene z jedrskimi izstrelki. Istočasno se v mestu odvija srečanje evropskih ministrov za gospodarstvo. Skupina radikalnih protestnikov ugrabi danskega ministra in zahteva dosledno izpolnitev vseh zahtev stavkajočih delavcev. Sledi brutalna intervencija danske policije. Svoj čas sovražno sprejeta, vizionarska, politično radikalna mešanica igranega in dokumentarnega filma, kjer Peter Watkins v svoji značilni maniri kroti kar 192 naturščikov in za nadaljnje desetletje pokoplje svojo kariero.
18.9. sreda
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Zimska zgodba (Conte d'hiver)
Eric Rohmer, Francija, 1992, 35mm, 1.66, barvni, 115', svp
Felicie (Charlotte Véry) in Charles (Frédéric van den Driessche) se na počitnicah zapleteta v strastno in precej resno romanco. Pet let pozneje, po zaslugi nesrečno izgubljenega naslova, Felicie v hladnem Parizu božič praznuje s svojo mamo; na davno poletje jo spominja le petletna hčerka. Za Felicie se zanimata dva moška, delavec in intelektualec, vendar se zdi, da je spomin na Charlesa premočan, da bi Felicie lahko sproščeno zaživela.
21.00
Klasiki
Večerna dežela (Aftenlandet)
Peter Watkins, Danska, 1976, 16mm, 1.37, barvni, 110', svp
Glej torek 17.9. ob 21.00.
19.9. četrtek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Poletna zgodba (Conte d'été)
Eric Rohmer, Francija, 1996, 35mm, 1.37, barvni, 115', svp
Mladenič Gaspard (Melvil Poupard) poleti odpotuje v majhno letoviško mestece na severni francoski obali, kjer upa, da bo srečal Leno – dekle, v katero je zaljubljen. Kmalu po prihodu spozna Margot, ki je zaposlena v pekarni njegove tete. Med mladima se splete prijateljstvo. Skupaj prebijata prosti čas in razpravljata o Gaspardovem odnosu do Lene. Mladenič ni povsem iskren, saj ni prepričan o svojih čustvih. Čeprav trdi, da ljubi Leno, se v njem porajajo dvomi, še posebej, ko na prizorišče stopi tretje dekle.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Poema za dež solza (Poema za kišu suza)
Marko Cvejić, Srbija, 2006, video, 16:9, barvni, 22'
Portret Branke, ženske z nevsakdanjim darom naricanja, zanimive šege, ki izhaja iz predkrščanskih časov, v mnogih okoljih pa še vedno velja za tabu. Film razkriva vse skrivnosti tega čudežnega daru in ga prikazuje kot realnost nekega vsakdana.
Radio Apokaliptiko
Marko Cvejić, Slovenija/Srbija/Italija, 2008, video, 16:9, barvni, 25'
Zgodba o fenomenu neke neobičajne subkulture, ki živi po načelih svobode, zabave, kaosa in blasfemije. Zgodba o njihovem odnosu z majhnim, konservativnim, krščanskim okoljem, kjer ta subkultura preživi teden dni.
Tihi
Marko Cvejić, Srbija, 2011, video, 16:9, barvni, 30'
Andrija Tihi je možakar, po narodnosti optimist, ki je pri desetih letih izgubil vid. Danes je star petinšestdeset let. Njegova življenjska filozofija je strnjena v prepričanje, da ni na svetu nobene pomanjkljivosti, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti kako drugače. Že davno je ugotovil, da tudi ljudje z vidom niso vsevidni in da je vsakdo obtežen z neko hibo, ki pa jo je vedno moč premostiti.
Projekcijam sledi pogovor z avtorjem.
20.9. petek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Jesenska zgodba (Conte d'automne)
Eric Rohmer, Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 107', sp
Isabelle (Marie Rivière) je nekakšna »ljubezenska svetovalka« 45-letni prijateljici Magali (Béatrice Romand), ki se po odhodu otrok počuti osamljeno. Za njeno dobro počutje skrbi tudi mlada Rosine, bivše dekle njenega sina. Okrog Magali se tako naenkrat začneta vrteti kar dva naročena snubca, Magali pa posumi, da nekaj ni v redu.
21.00
Kino-poslušalnica
Borut Kržišnik: Lightning
Najnovejša, letošnja plošča Boruta Kržišnika z naslovom Lightning (Claudio Records, 2013) nadaljuje z utiranjem slabo uhojene poti natančno tam, kjer se ta nemirni, raziskovalni skladateljski duh giblje že nekaj desetletij. Iz fragmentov živo odigranih klasičnih inštrumentov je Kržišnik z digitalnimi orodji ponovno sestavil simfonijo, ki jo je nemogoče odigrati v živo in obenem ohraniti njeno enkratno dinamično esenco. Vsakršna interpretacija je posledično lahko le strojna reprodukcija posnetka: poslušanje bo v kinotečni izvedbi opremljeno s slikovnim materialom, ki naj služi predvsem fokusiranju ušesa.
»Strela je eden tistih pojavov, ki nam najbolj jasno pokaže, kako stvari delujejo, in to ne po konsenzu temveč po principu moči. Iskrenje vidimo povsod: od atoma, mikroskopskih iskric v sinapsah v naših možganih pa do socialnih nemirov in revolucije. Ali je strela boj med dvema nasprotjema ali nemara most med obema? Moč, ki črpa energijo iz različnosti, poganja nenehen krog grajenja in rušenja, rušenja in grajenja. Ali smo mi samo gnojilo v tem večnem procesu ali lahko obvladamo strelo? Kako daleč lahko sežemo z našo voljo?« Borut Kržišnik
Vstop prost.
21.9. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, čb, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
22.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Praznovanje 45-letnice SFA
Na domačem vrtu
Karol Grossmann, Slovenija, 1906, 35mm, čb, 2'
Mladina gradi
France Štiglic, Slovenija, 1946, 35mm, čb, 18'
Kje je železna zavesa?
Mako Sajko, Slovenija, 1961, 35mm, čb, 12'
Nedelja v bolnici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 12'
Puščica
Miki Muster, Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 10'
Sama čista resnica
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10'
Adrian
Maja Weiss, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
20.00
Večer SFA: Praznovanje 45-letnice SFA
Ko zaprem oči
Franci Slak, Slovenija, 1993, 35mm, 1.66, barvni, 92'
Ana (Petra Govc), dekle pri dvajsetih, dela na predmestnem poštnem uradu. Tudi njen oče je bil poštar, umrl pa je v skrivnostnih okoliščinah. Nekega običajnega popoldneva, ko Ana že zapira urad, vstopi oborožen ropar (Mario Šelih). Pobere denar in se pri tem jezi, češ da ga je malo. Še preden pride policija, si Ana prisvoji ostanek denarja, ki ga je skrila pred roparjem. Melodrama s primesmi politične srhljivke.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
24.9. torek
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Heller
Last Lost
Eve Heller, ZDA, 1996, 16mm, 1.37, čb, 14', zvočni
Her Glacial Speed
Eve Heller, ZDA, 2001, 16mm, 1.37, čb, 4', nemi
Ruby Skin
Eve Heller, ZDA, 2005, 16mm, 1.37, barvni, 4'30'', zvočni
Astor Place
Eve Heller, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Behind This Soft Eclipse
Eve Heller, ZDA, 2004, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Juice
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1982/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 4', nemi
One
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1978/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 2', nemi
Self-Examination Remote Control
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1981/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 5', zvočni
»Nisem povsem prepričan, če za različne filme lahko rečemo, da se medsebojno dopolnjujejo. Pa vendar, če za hip pristanem na to tezo, potem bi rekel, da se moji in Evini filmi v popolnosti dopolnjujejo, tako kot v popolnosti tudi midva dopolnjujeva drug drugega.« Peter Tscherkassky
Projekcijam sledi pogovor z avtorico.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Urlaubsfilm
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1983, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 9'15'', zvočni
tabula rasa
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1987/89, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 17'02'', zvočni
Parallel Space: Inter-View
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1992, 35mm, 1.37, čb, 18'20'', zvočni
Manufraktur
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1985, 35mm, 1.37, čb, 2'54'', zvočni
L'Arrivée
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1997/98, 35mm, 2.35, čb, 2'09'', zvočni
Outer Space
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 9'58'', zvočni
Dream Work
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2001, 35mm, 2.35, čb, 11', zvočni
»Kinetično zlitje kinematografske forme in vsebine, kakršnega Peter potrpežljivo pričara v temnici, s svetlobno hitrostjo proizvaja poetične in filozofske učinke, podčrta umetnost analognega filma in me osupne!« Eve Heller
Filme bo uvodoma predstavil avtor.
25.9. sreda
17.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral
Katja Čičigoj: Film in/ali/kot delo
Vprašanje dela in produkcijskih razmerij je pogosta eksplicitna tema filmov in zapisov Hito Steyerl; predavanje bo skušalo motriti na kakšen način avtorica ta vprašanja artikulira na ravni same filmske materije. Med drugim, izhajajoč iz konteksta umetniške in filmske produkcije kot določenega segmenta izkustvene ekonomije v poznem kapitalizmu, bo predavanje skušalo premisliti paradoksalni poskus artikulacije opozicijske drže na ravni filmske produkcije: kako je možen upor ekonomskemu kontekstu filmske (ali umetniške) produkcije, ko pa je sam ta upor – filmski (umetniški) produkt? Vprašanje ni retorično in nikakor ni cinično. Ravno nasprotno: v pričujočem predavanju bo to vprašanje vodilo za razmislek o specifični politični drži modernosti v umetnosti (v tem primeru v delu Hito Steyerl), ki nemara danes vključuje tudi kritični premislek modernosti same. Predavanju sledi projekcija:
In Free Fall
Hito Steyerl, Nemčija, 2010, video, 16:9, barvni, 32'
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Freeze Frame
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1983, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 9'38'', zvočni
kelimba
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1986, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 10', zvočni
Happy-End
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1996, 35mm, 1.37, čb/barvni, 10'56'', zvočni
Shot-Countershot
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1987, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb, 0'22'', nemi
Coming Attractions
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2010, 35mm, 1.37, čb, 25', zvočni
Get Ready
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 1'04'', zvočni
Instructions for a Light and Sound Machine
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2005, 35mm, 2.35, čb, 17', zvočni
Filme bo uvodoma predstavil avtor.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Peter Tscherkassky: Ročno izdelano.
»Že več kot desetletje vse svoje filme ustvarjam v temnici, brez uporabe kamere. Raznovrstno najdeno gradivo polagam neposredno na filmski negativ, ki ga nato razvijam sličico po sličico, s pomočjo različnih svetlobnih virov, kakršni so denimo ročni laserji in svetilke. Ročni postopek dela kakopak pušča sledove na filmskem materialu in se vpisuje v slike: jasno razvidno je, da gre za ročno izdelane filme. To je moj osebni odziv na postopno izginjanje klasičnega filma, na nujno izgubo filma, ki ga nadomeščajo računalniško, digitalno generirane gibljive slike. Predavanje bo vključevalo natančno analizo mojega filma Instructions for a Light and Sound Machine.« Peter Tscherkassky
26.9. četrtek
16.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral
Andrej Šprah: Eksperiment in politično v jugoslovanskem angažiranem dokumentarnem filmu
Jugoslovanski angažirani dokumentarec 60. in 70. let 20. stoletja je svojo progresivno vlogo odigral na svojstven način. Odločno kritično držo so avtorji slovite »beograjske šole dokumentarnega filma« in prodorni ustvarjalci iz drugih republiških središč namreč izražali predvsem s pomočjo nenehnega eksperimentiranja z raznolikostjo formalnih filmskih pristopov, medtem ko so se praviloma osredotočali na razkrivanje družbenih dejavnikov, ki po logiki vladajočega režima sploh ne bi mogli ali smeli obstajati. Tako so pokazali, kako je na ogrodju dokumentarne realnosti z raziskovanjem različnih vidikov kreacije mogoče subvertirati prevladujoča prepričanja in družbeni konsenz. Predavanje bo prepleteno s projekcijami filmov:
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14’, ap
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Baskar, Satchell-Baeza, Soroka, Werlen
190E of Euphoria
Nil Baskar, Sophia Satchell-Baeza, Travis Werlen, Slovenija/VB/ZDA, 2013, video, 4:3, čb/barvni, 11'
»Počitek ... dobra hrana ... svež zrak ... so glavni dejavniki okrevanja.« Nil Baskar
Nostalgia
Ian Soroka, ZDA/Slovenija, 2008, video (posneto na 16mm), barvni, 7', zvočni
Nevada: Of Landscape and Longing
Ian Soroka, ZDA/Slovenija, 2011, video (posneto na 16mm), barvni, 15', zvočni
»Čeprav majhni, se mi moji filmi vendarle zdijo kot čudeži. Sanja se mi ne, od kod so se vzeli, takšni kot so. Nekatere stvari potrebujejo tišino.« Ian Soroka
Projekcijam sledi pogovor z avtorji.
20.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral/Carte blanche: Saïto: Gozdna pot k pomladi
Porter Springs 3
Henry Hills, ZDA, 1977, 16mm, barvni, 7', nemi
The World Shadow
Stan Brakhage, ZDA, 1972, 16mm, barvni, 7'30'', nemi
31/75 Asyl
Kurt Kren, Avstrija, 1975, 16mm, barvni, 8', nemi
Passage Through: A Ritual
Stan Brakhage, ZDA, 1990, 16mm, barvni, 49', zvočni
»Izbor štirih filmov, ki jih še zlasti ljubim in občudujem. Filmov, ki so vplivali na moje ustvarjanje, mi utrli poti in razprli obzorja novih izkušenj.« Daïchi Saïto
Svoj filmski izbor bo uvodoma predstavil Daïchi Saito.
21.30
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Saïto: Od speče podobe stvari k svetlobi
Chiasmus
Daïchi Saïto, Kanada, 2003, 16mm, 1.37, čb, 8', zvočni
Chasmic Dance
Daïchi Saïto, Kanada, 2004, 16mm, 1.37, čb, 6', nemi
Blind Alley Augury
Daïchi Saïto, Kanada, 2006, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
All That Rises
Daïchi Saïto, Kanada, 2007, 16mm, 1.37, barvni, 7', zvočni
Green Fuse
Daïchi Saïto, Kanada, 2008, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
Trees of Syntax, Leaves of Axis
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, 35mm, 1,37, barvni, 10', zvočni
Field of View #1
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
Never a Foot Too Far, Even
Daïchi Saïto, Kanada, 2012, 16mm, 1.37, barvni, 14', zvočni, dvojna projekcija
Projekcijam sledi pogovor z avtorjem.
27.9. petek
17.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Autor, Djukić, Hodošček, Petrič
Razglednice
Nika Autor, Slovenija, 2010, video, 16:9, barvni, 9'
Solidarnost
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 6'
Rabbit Hole
Urška Djukić, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 5'
super8 sister
Urška Djukić, Slovenija, 2012, video (posneto na super 8mm), 4:3, barvni, 3'
White Box
Eva Petrič, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 8'01''
rainBOW@beijing
Eva Petrič, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 3'52''
LITTLE GIRL
Maja Hodošček, Zala Ožek, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 21'
Projekcijam sledi pogovor z avtoricami.
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Marc: Iz Omare. In izven.
Ugrizni me. Že enkrat.
Davorin Marc, Jugoslavija, 1977/80, super 8mm, barvni, 1'35''
Ej klanje
Davorin Marc, Jugoslavija, 1981, super 8mm, barvni, 16'
Paura in citta (1181 dni pozneje ali vonj po podganah)
Davorin, Marc, Jugoslavija, 1984, super 8mm, barvni, 24'
Indigo
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 2’40’’
Ellen
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 1’4'’
F:RAGMENTI
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 2’2'’
Wagon Wheel
Davorin Marc, Slovenija, 2013, 2x16mm, čb, 5'
V prisotnosti avtorja.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral/U3 v Kinoteki
Filmski obzornik izgradnje kapitalizma
Nika Autor, Lidija Radojević, Ciril Oberstar, Jelena Petrović, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 20'
Medtem ko je bila forma filmskega obzornika zgodovinsko v rabi kot psihološko propagandno orožje, je tu vzeta kot raziskovalno-propagandno orodje. Filmski obzornik je uprizoritvena preambula neformalnega raziskovalnega projekta o prepletu podobe in kapitalizma. V tej fazi zgošča dosedanje zapiske s poti in poskuša artikulirati ključne tematske oporne točke. V sodelovanju z U3, 7. trienalom sodobne umetnosti v Sloveniji.
28.9. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire)
Elia Kazan, ZDA, 1951, 35mm, 1.37, barvni, 122', svp
Psihotična, histerična južnjaška lepotica Blanche DuBois (Vivian Leigh) prispe na obisk k svoji sestri Stelli in njenemu možu Stanleyju (Marlon Brando), ki ga sicer zaničuje kot primitivnega grobijana. Trojka se zaplete v vrtoglavo, nevarno igro zatajevanih strasti. Posneto po istoimenski kontroverzni drami Tennesseeja Williamsa.
29.9. nedelja
21.00
Retrospektiva: Joe Dante – otvoritev!
Looney Tunes: Ponovno v akciji (Looney Tunes: Back in Action)
Joe Dante, ZDA, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
»Joe Dante, vedno nostalgični, satirični, subverzivni fan matinejskih gremlinov popkulture, Elmerja Fudda, Bugsa Bunnyja, Daffyja Ducka in druge lunije sicer 'interaktivno' sooči z živimi igralci a la Brendan Fraser, Jenna Elfman, Steve Martin in Heather Locklear (šving!), toda ob tem jih tako spre, da se začne lunatični, frenetični, anarhični non-stop pregon v svetu, v katerem so naravni zakoni le pretveza za gag in parodijo. V sloviti risanki What's Opera, Doc?, ki jo je režiral legendarni Chuck Jones, sta Bugs in Elmer padla v Wagnerjevo opero – tu mimogrede padeta v Louvre, kjer potem recenzirata in revidirata vse slikarske sloge, kar je tako, kot bi Dalija, Muncha in Toulouse-Lautreca predelal Andy Warhol. Vsi ti luniji so pop artisti, ki sodijo med klasike. Zgodba – tokrat špijonska, tako da vključuje tudi 'Jamesa Bonda' – jih le ovira. Vsak izmed njih ima itak več osebnosti kot vsi lanski oskarjevci skupaj.« Marcel Štefančič, jr. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
30.9. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Orgija filma (The Movie Orgy)
Joe Dante, Jon Davison, ZDA, 1968-2009, video, čb/barvni, 280', bp
Leta 1968 je Joe Dante s prijateljem Jonom Davisonom priredil zabavo, na kateri sta s pomočjo dveh 16-milimetrskih projektorjev in stotin starih filmskih kolutov v živo namešala več kot sedemurni kolaž kulturne zgodovine takratnih Združenih držav Amerike. Jaro kačo so tvorili drobci B-filmov, televizijskih reklam, filmskih napovednikov, izobraževalnih filmov in zgodovinskih posnetkov. Orgija filma se je kmalu prelevila v podzemni študentski fenomen, med drugim tudi zavoljo njenega militantno pacifističnega podtona, ki je ciljal na dogodke časa. Sčasoma je Dante, pionir sodobnega VJ-janja, opustil element mešanja slike v živo in Orgijo filma predstavljal kot vnaprej zmontiran eksperiment, ki je nato v newyorških kinih igral pod oglasom: »Sedem neverjetnih ur radosti, nasilja, nostalgije in naprezanja oči. Oglejte si čikaško policijo v spopadu z gigantskimi žuželkami! Oglejte si na tisoče igralcev, kako umirajo v vlogah, ki so jih pahnile v pozabo! Oglejte si pojoče kavboje, nevrotične volkodlake, neprilagojene Indijance in prsate starlete, ki jim ni nikoli uspelo!« Edino ohranjeno, zbledelo, štiri in pol urno 16-milimetrsko kopijo filma je Dante pred kratkim prenesel na video, vnesel nekaj drobnih popravkov in kult ponovno obelodanil.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Venec
Franci Slak, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 15'
Ingrad Celje
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 55'
Iskra danes
Jože Pogačnik, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 14'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji, se oče (Boris Kerč) petčlanske družine odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo svetovno vojno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
3.9. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy (Beulah Bondi) in Barkley (Victor Moore), starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni, staranja in ekonomske krize.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 71' (24fps), svp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
4.9. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Ob šestdesetletnici rojstva Silvana Furlana (1953 – 2005)
To malo duše (Ovo malo duše)
Ademir Kenović, Jugoslavija, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 78', bp
Zgodba o siromašni družini, ki po koncu druge svetovne vojne životari v odročni bosanski vasici. V spletu nesrečnih okoliščin, med katerimi osrednje mesto zavzema materina smrt, članom družine še vedno uspe zadržati srečo, vero in upanje v boljši jutri, pa čeprav je oboje pogojeno z otroško preprostostjo in naivnostjo skupine odraščajočih dečkov, protagonistov dogajanja. Običajni pripetljaji, smešni, ljubezenski in žalostni, so polni nostalgije po nečem, kar je tako blizu in obenem nedostopno.
5.9. četrtek
19.00
Posneto v Piranu
Predavanje direktorja fotografije Radovana Čoka o zgodovini znamenitega in danes opuščenega obalnega filmskega studia v Piranu bo obogateno s številnimi odlomki filmov, tako slovenskih kot mednarodnih koprodukcij, ki so bili tam posneti od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja naprej.
V sodelovanju z Združenjem filmskih snemalcev Slovenije. Vstop prost.
21.00
Posneto v Piranu
Karolina Reška (Karolina Riječka)
Vladimir Pogačić, Jugoslavija, 1961, 35mm, 2.35, barvni, 82', ap
Angleško ladjevje se pripravlja na bombardiranje Reke, da bi onemogočilo Napoleonovo vojsko. Mlada Karolina, trdno odločena, da reši svoje mesto, se odpravi na ladjo k admiralu. A njen šarm pri starem admiralu ne doseže želenih rezultatov. Karolina nagovori svojega moža, da z admiralom sklene trgovsko kupčijo in tako kljub vsemu reši mesto.
6.9. petek
19.00
Animateka
Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells)
Tomm Moore, Irska/Francija/Belgija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 75', sp
Dvanajstletni Brendan živi v opatiji, ki jo vodi njegov stric Cellach. Menihi dan za dnem gradijo visoko obzidje, ki naj bi jih ščitilo pred nenehnimi napadi Vikingov. Nekega dne se v opatijo zateče slavni iluminator Aiden, ki s seboj nosi skrivnostno in nedokončano knjigo modrosti. Mladi Brendan je navdušen nad čudovitimi iluminacijami in Aiden ga kljub negodovanju opata, Brendanovega strica, vzame za pomočnika. Brendan se uči mojstrstva slikarskega okraševanja rokopisa, toda za dokončanje knjige se mora podati za zidove opatije v začaran gozd, poln skrivnostnih poti in mitoloških bitij. V gozdu ga spremlja maček Pangur Ban, spoznata pa tudi skrivnostno Aisling. Vizualno bogata risana animacija pripoveduje o Irski v zgodnjem srednjem veku in o nastanku enega najlepših in najbolje ohranjenih zgodovinskih rokopisov, Knjige iz Kellsa. Film je v celoti ročno narisan in animiran, kar je dandanes redka vrlina. Skrivnost iz Kellsa tako poveličuje tradicijo ročnega ustvarjanja animiranega filma, hkrati pa je kot takšen logično nadaljevanje vizualno bogate Knjige iz Kellsa.
21.00
In memoriam: Aleksej Balabanov (1959 – 2013)
Tovor 200 (Gruz 200)
Aleksej Balabanov, Rusija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 89', sp
Sovjetska zveza leta 1984. Obdobje sovjetskega imperija je v zatonu, kar je mogoče zaznati tudi na ruskem podeželju. Hčerka sekretarja regionalnega partijskega komiteja se zvečer s prijatelji odpravi v diskoteko. Tu jo nazadnje vidijo, nato pa se za njo izgubi vsaka sled. Prič ni, prav tako nobenega uradnega osumljenca. Iste noči se v hiši na obrobju mesta zgodi brutalen zločin. Storilec naj bi bil sam lastnik hiše. Oba primera preiskuje zlobni in sadistični policijski načelnik Žurov. Provokativna in mračna drama, ki se učinkovito poigrava z elementi srhljivke, da bi zarisala portret preklete družbe, po kateri straši truplo totalitarizma.
7.9. sobota
11.00
Matineja/Animateka
Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells)
Tomm Moore, Irska/Francija/Belgija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 75', sp
Glej petek 6.9. ob 19.00.
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Silvanovih 10
Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potemkin)
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1925, 1.37, 35mm, čb, 74', sp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev na oklepnici Potemkin ob 20. obletnici revolucije iz leta 1905. Mornarji na ladji se uprejo, ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Poveljnik ukaže ustrelitev upornikov, toda mornarji se ukazu uprejo in družno pomečejo častnike s krova. Junaka filma sta brezimna množica in revolucionarna montaža, ki striktno sledi principu kolizije: vsak izmed petih aktov (po shemi antične tragedije) se na sredini prelomi in prevladujoče razpoloženje sprevrže v svoje nasprotje. Ob premieri bučno pozdravljen, sijajen, učinkovit in neizmerno vpliven film. »Kino-oko ni samo simbol gledanja, ampak tudi opazovanja. Toda mi ne potrebujemo opazovanja, marveč delovanje. Ne potrebujemo Kino-očesa, ampak Kino-pest! Sovjetski film mora razpočiti lobanje! In to ne z 'združenim pogledom milijonov oči se bomo borili proti buržoaznemu svetu' (Vertov), kajti pred milijon oči nam bodo hitro postavili milijon svetilk! Lobanje je treba razpočiti s filmsko pestjo in vanje prodirati vse do končne zmage – razpočiti kot še nikoli prav zdaj, ko revoluciji grozi okužba z 'vsakdanjim življenjem' in malomeščanstvom.« Sergej M. Eisenstein
8.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kokon
Koni Steinbacher, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 9'
Termoelektrarna Šoštanj
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 15'
Zlata čelada
Rudi Klarič, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 12'
Gradis 35 let
Jože Kloboves, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 47'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Poslednja postaja
Jože Babič, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, čb, 87'
Tone Klepec (Polde Bibič), odsluženi in zapostavljeni partizan, ki je nekoč verjel v idejo o novi, pravični družbi, se zdaj komajda preživlja kot komunalni delavec. Živi v podnajemniški sobi, saj je ločen, stanovanje pa je prepustil bivši ženi in dvajsetletni hčerki. Tudi njegovo razmerje z natakarico Magdo (Majda Potokar), ki s prijateljico prav tako živi v podnajemniškem stanovanju, ni brez težav. »Črna« drama o propadlih socialističnih idealih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
10.9. torek
19.00
Silvanovih 10
Zora (Sunrise)
F.W. Murnau, ZDA, 1927, 35mm, 1.37, čb, 94', svp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)
Mlad kmečki par živi srečno in zadovoljno, dokler moža ne zapelje ženska iz mesta. Kmet se odloči utopiti svojo ženo, vendar v usodnem trenutku ne zbere poguma in se za nameček v ženo še na sveže zaljubi. Odpelje jo na izlet v mesto in potem z ladjico čez jezero domov, vendar se v družinsko idilo usodno vmešajo sile narave. Morda najboljši nemi film vseh časov, preplet inovativnih formalnih prvin, silovitih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike. Hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.
21.00
Silvanovih 10
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le chaland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean (Jean Dasté) se poroči z Juliette (Dita Parlo), mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega »vagabundskega« življenja ter vseskozi sanja magično mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana. Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
11.9. sreda
19.00
Silvanovih 10
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata (Nora Gregor). Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas precej kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
21.15
Silvanovih 10
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
12.9. četrtek
19.00
Silvanovih 10
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel (Martin LaSalle), je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okrog njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z rigoroznim, sublimnim in neposnemljivim avtorskim pečatom.
21.00
Silvanovih 10
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika.
13.9. petek
18.00
Silvanovih 10
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
21.00
Silvanovih 10
Andrej Rubljov (Andrei Rublev)
Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185’, sp
Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem komentira. "V Rubljovu kaplje, padajoče na ikono, oznanjajo konec filma: konji za zaveso dežja se mirno pasejo. Tarkovski združi svoji najdragocenejši figuri: očeta boga in konje nedolžnosti – med živahnim nalivom nebeške vode. Snop svetlobe vstopi med dve figuri, dež je obljuba čistosti." Antoine de Baecque
14.9. sobota
19.00
Klasiki
Jules in Jim (Jules et Jim)
François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 105', sp
V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveže Julesa (Oscar Werner), Nemca, z Jimom (Henri Serre), Francozom. Brezskrbna boema postaneta nerazdružljiva prijatelja, ki si v življenju delita vse, tudi ženske. Očarana od fotografije kipa ženske s skrivnostnim nasmeškom srečata mlado žensko, Catherine (Jeanne Moreau), z enakim nasmehom. Med trojko se splete ljubezenski trikotnik trajajoč dve desetletji, ki mu do živega ne pride niti vojna. Nesmrtna filmska klasika in obenem ena najlepših ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak.
21.00
Silvanovih 10
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipsi danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
15.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Smer revolucija
Jože Pogačnik, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 17'
Koštrun
Božo Šprajc, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 13'
Ljudje iz gline
Andrej Mlakar, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 10'
Marija iz šestega razreda
Jože Bevc, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 9'
Pogine naj pes
Andrej Mlakar, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Odpadnik
Božo Šprajc, Slovenija, 1988, 35mm, 1.66, barvni, 97'
Elektrotehnik in inovator v tovarni elektromotorjev Oto Kern (Ivo Ban) se odloči, da z nekaterimi vodilnimi delavci tovarne ne bo več sodeloval, saj so ti dobivali za nakupe licenc v tujini precejšnje podkupnine. Odslej vodilni zavračajo njegove inovacije, ki so mu jih sicer priznavali. Kmalu pa se izkaže, da je bil nakup licenc v tujini zgrešen, kot je predvideval Kern. Da bi vodilni v tovarni to prikrili, si pomagajo s ponarejanjem finančnih obračunov. Kern jih prijavi policiji, kar pa ne obrodi sadov. Socialnopolitična drama o korupciji.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
17.9. torek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Pomladna zgodba (Conte de printemps)
Eric Rohmer, Francija, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 112', svp
Pariška učiteljica filozofije Jeanne (Anne Teyssèdre) se za nekaj časa znajde brez strehe nad glavo, vendar se noče preseliti v razmetano stanovanje svojega odsotnega fanta. Gostoljubje ji ponudi mlada pianistka Natasha, ki si v resnici želi učiteljico zbližati s svojim očetom, čeprav ta že ima ljubico. Rahločutna meditacija na temo ljubezni in življenja, nepredvidenih posledic bežnih odločitev in pomembnosti medsebojnega zaupanja, razumevanja in posluha.
21.00
Klasiki
Večerna dežela (Aftenlandet)
Peter Watkins, Danska, 1976, 16mm, 1.37, barvni, 110', svp
Delavci v köbenhavnski ladjedelnici se uprejo, organizirajo stavko in prekinejo z izdelavo štirih podmornic po naročilu francoske vlade. Prvič zato, ker jim želi uprava ladjedelnice znižati plače, da bi lahko pravočasno izgotovila podmornice. Drugič pa zato, ker ugotovijo, da bodo podmornice opremljene z jedrskimi izstrelki. Istočasno se v mestu odvija srečanje evropskih ministrov za gospodarstvo. Skupina radikalnih protestnikov ugrabi danskega ministra in zahteva dosledno izpolnitev vseh zahtev stavkajočih delavcev. Sledi brutalna intervencija danske policije. Svoj čas sovražno sprejeta, vizionarska, politično radikalna mešanica igranega in dokumentarnega filma, kjer Peter Watkins v svoji značilni maniri kroti kar 192 naturščikov in za nadaljnje desetletje pokoplje svojo kariero.
18.9. sreda
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Zimska zgodba (Conte d'hiver)
Eric Rohmer, Francija, 1992, 35mm, 1.66, barvni, 115', svp
Felicie (Charlotte Véry) in Charles (Frédéric van den Driessche) se na počitnicah zapleteta v strastno in precej resno romanco. Pet let pozneje, po zaslugi nesrečno izgubljenega naslova, Felicie v hladnem Parizu božič praznuje s svojo mamo; na davno poletje jo spominja le petletna hčerka. Za Felicie se zanimata dva moška, delavec in intelektualec, vendar se zdi, da je spomin na Charlesa premočan, da bi Felicie lahko sproščeno zaživela.
21.00
Klasiki
Večerna dežela (Aftenlandet)
Peter Watkins, Danska, 1976, 16mm, 1.37, barvni, 110', svp
Glej torek 17.9. ob 21.00.
19.9. četrtek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Poletna zgodba (Conte d'été)
Eric Rohmer, Francija, 1996, 35mm, 1.37, barvni, 115', svp
Mladenič Gaspard (Melvil Poupard) poleti odpotuje v majhno letoviško mestece na severni francoski obali, kjer upa, da bo srečal Leno – dekle, v katero je zaljubljen. Kmalu po prihodu spozna Margot, ki je zaposlena v pekarni njegove tete. Med mladima se splete prijateljstvo. Skupaj prebijata prosti čas in razpravljata o Gaspardovem odnosu do Lene. Mladenič ni povsem iskren, saj ni prepričan o svojih čustvih. Čeprav trdi, da ljubi Leno, se v njem porajajo dvomi, še posebej, ko na prizorišče stopi tretje dekle.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Poema za dež solza (Poema za kišu suza)
Marko Cvejić, Srbija, 2006, video, 16:9, barvni, 22'
Portret Branke, ženske z nevsakdanjim darom naricanja, zanimive šege, ki izhaja iz predkrščanskih časov, v mnogih okoljih pa še vedno velja za tabu. Film razkriva vse skrivnosti tega čudežnega daru in ga prikazuje kot realnost nekega vsakdana.
Radio Apokaliptiko
Marko Cvejić, Slovenija/Srbija/Italija, 2008, video, 16:9, barvni, 25'
Zgodba o fenomenu neke neobičajne subkulture, ki živi po načelih svobode, zabave, kaosa in blasfemije. Zgodba o njihovem odnosu z majhnim, konservativnim, krščanskim okoljem, kjer ta subkultura preživi teden dni.
Tihi
Marko Cvejić, Srbija, 2011, video, 16:9, barvni, 30'
Andrija Tihi je možakar, po narodnosti optimist, ki je pri desetih letih izgubil vid. Danes je star petinšestdeset let. Njegova življenjska filozofija je strnjena v prepričanje, da ni na svetu nobene pomanjkljivosti, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti kako drugače. Že davno je ugotovil, da tudi ljudje z vidom niso vsevidni in da je vsakdo obtežen z neko hibo, ki pa jo je vedno moč premostiti.
Projekcijam sledi pogovor z avtorjem.
20.9. petek
18.30
Zgodbe štirih letnih časov
Jesenska zgodba (Conte d'automne)
Eric Rohmer, Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 107', sp
Isabelle (Marie Rivière) je nekakšna »ljubezenska svetovalka« 45-letni prijateljici Magali (Béatrice Romand), ki se po odhodu otrok počuti osamljeno. Za njeno dobro počutje skrbi tudi mlada Rosine, bivše dekle njenega sina. Okrog Magali se tako naenkrat začneta vrteti kar dva naročena snubca, Magali pa posumi, da nekaj ni v redu.
21.00
Kino-poslušalnica
Borut Kržišnik: Lightning
Najnovejša, letošnja plošča Boruta Kržišnika z naslovom Lightning (Claudio Records, 2013) nadaljuje z utiranjem slabo uhojene poti natančno tam, kjer se ta nemirni, raziskovalni skladateljski duh giblje že nekaj desetletij. Iz fragmentov živo odigranih klasičnih inštrumentov je Kržišnik z digitalnimi orodji ponovno sestavil simfonijo, ki jo je nemogoče odigrati v živo in obenem ohraniti njeno enkratno dinamično esenco. Vsakršna interpretacija je posledično lahko le strojna reprodukcija posnetka: poslušanje bo v kinotečni izvedbi opremljeno s slikovnim materialom, ki naj služi predvsem fokusiranju ušesa.
»Strela je eden tistih pojavov, ki nam najbolj jasno pokaže, kako stvari delujejo, in to ne po konsenzu temveč po principu moči. Iskrenje vidimo povsod: od atoma, mikroskopskih iskric v sinapsah v naših možganih pa do socialnih nemirov in revolucije. Ali je strela boj med dvema nasprotjema ali nemara most med obema? Moč, ki črpa energijo iz različnosti, poganja nenehen krog grajenja in rušenja, rušenja in grajenja. Ali smo mi samo gnojilo v tem večnem procesu ali lahko obvladamo strelo? Kako daleč lahko sežemo z našo voljo?« Borut Kržišnik
Vstop prost.
21.9. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, čb, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
22.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.9. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Praznovanje 45-letnice SFA
Na domačem vrtu
Karol Grossmann, Slovenija, 1906, 35mm, čb, 2'
Mladina gradi
France Štiglic, Slovenija, 1946, 35mm, čb, 18'
Kje je železna zavesa?
Mako Sajko, Slovenija, 1961, 35mm, čb, 12'
Nedelja v bolnici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 12'
Puščica
Miki Muster, Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 10'
Sama čista resnica
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10'
Adrian
Maja Weiss, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
20.00
Večer SFA: Praznovanje 45-letnice SFA
Ko zaprem oči
Franci Slak, Slovenija, 1993, 35mm, 1.66, barvni, 92'
Ana (Petra Govc), dekle pri dvajsetih, dela na predmestnem poštnem uradu. Tudi njen oče je bil poštar, umrl pa je v skrivnostnih okoliščinah. Nekega običajnega popoldneva, ko Ana že zapira urad, vstopi oborožen ropar (Mario Šelih). Pobere denar in se pri tem jezi, češ da ga je malo. Še preden pride policija, si Ana prisvoji ostanek denarja, ki ga je skrila pred roparjem. Melodrama s primesmi politične srhljivke.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
24.9. torek
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Heller
Last Lost
Eve Heller, ZDA, 1996, 16mm, 1.37, čb, 14', zvočni
Her Glacial Speed
Eve Heller, ZDA, 2001, 16mm, 1.37, čb, 4', nemi
Ruby Skin
Eve Heller, ZDA, 2005, 16mm, 1.37, barvni, 4'30'', zvočni
Astor Place
Eve Heller, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Behind This Soft Eclipse
Eve Heller, ZDA, 2004, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Juice
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1982/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 4', nemi
One
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1978/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 2', nemi
Self-Examination Remote Control
Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1981/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 5', zvočni
»Nisem povsem prepričan, če za različne filme lahko rečemo, da se medsebojno dopolnjujejo. Pa vendar, če za hip pristanem na to tezo, potem bi rekel, da se moji in Evini filmi v popolnosti dopolnjujejo, tako kot v popolnosti tudi midva dopolnjujeva drug drugega.« Peter Tscherkassky
Projekcijam sledi pogovor z avtorico.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Urlaubsfilm
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1983, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 9'15'', zvočni
tabula rasa
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1987/89, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 17'02'', zvočni
Parallel Space: Inter-View
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1992, 35mm, 1.37, čb, 18'20'', zvočni
Manufraktur
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1985, 35mm, 1.37, čb, 2'54'', zvočni
L'Arrivée
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1997/98, 35mm, 2.35, čb, 2'09'', zvočni
Outer Space
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 9'58'', zvočni
Dream Work
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2001, 35mm, 2.35, čb, 11', zvočni
»Kinetično zlitje kinematografske forme in vsebine, kakršnega Peter potrpežljivo pričara v temnici, s svetlobno hitrostjo proizvaja poetične in filozofske učinke, podčrta umetnost analognega filma in me osupne!« Eve Heller
Filme bo uvodoma predstavil avtor.
25.9. sreda
17.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral
Katja Čičigoj: Film in/ali/kot delo
Vprašanje dela in produkcijskih razmerij je pogosta eksplicitna tema filmov in zapisov Hito Steyerl; predavanje bo skušalo motriti na kakšen način avtorica ta vprašanja artikulira na ravni same filmske materije. Med drugim, izhajajoč iz konteksta umetniške in filmske produkcije kot določenega segmenta izkustvene ekonomije v poznem kapitalizmu, bo predavanje skušalo premisliti paradoksalni poskus artikulacije opozicijske drže na ravni filmske produkcije: kako je možen upor ekonomskemu kontekstu filmske (ali umetniške) produkcije, ko pa je sam ta upor – filmski (umetniški) produkt? Vprašanje ni retorično in nikakor ni cinično. Ravno nasprotno: v pričujočem predavanju bo to vprašanje vodilo za razmislek o specifični politični drži modernosti v umetnosti (v tem primeru v delu Hito Steyerl), ki nemara danes vključuje tudi kritični premislek modernosti same. Predavanju sledi projekcija:
In Free Fall
Hito Steyerl, Nemčija, 2010, video, 16:9, barvni, 32'
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Freeze Frame
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1983, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 9'38'', zvočni
kelimba
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1986, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 10', zvočni
Happy-End
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1996, 35mm, 1.37, čb/barvni, 10'56'', zvočni
Shot-Countershot
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1987, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb, 0'22'', nemi
Coming Attractions
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2010, 35mm, 1.37, čb, 25', zvočni
Get Ready
Peter Tscherkassky, Avstrija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 1'04'', zvočni
Instructions for a Light and Sound Machine
Peter Tscherkassky, Avstrija, 2005, 35mm, 2.35, čb, 17', zvočni
Filme bo uvodoma predstavil avtor.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Peter Tscherkassky: Ročno izdelano.
»Že več kot desetletje vse svoje filme ustvarjam v temnici, brez uporabe kamere. Raznovrstno najdeno gradivo polagam neposredno na filmski negativ, ki ga nato razvijam sličico po sličico, s pomočjo različnih svetlobnih virov, kakršni so denimo ročni laserji in svetilke. Ročni postopek dela kakopak pušča sledove na filmskem materialu in se vpisuje v slike: jasno razvidno je, da gre za ročno izdelane filme. To je moj osebni odziv na postopno izginjanje klasičnega filma, na nujno izgubo filma, ki ga nadomeščajo računalniško, digitalno generirane gibljive slike. Predavanje bo vključevalo natančno analizo mojega filma Instructions for a Light and Sound Machine.« Peter Tscherkassky
26.9. četrtek
16.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral
Andrej Šprah: Eksperiment in politično v jugoslovanskem angažiranem dokumentarnem filmu
Jugoslovanski angažirani dokumentarec 60. in 70. let 20. stoletja je svojo progresivno vlogo odigral na svojstven način. Odločno kritično držo so avtorji slovite »beograjske šole dokumentarnega filma« in prodorni ustvarjalci iz drugih republiških središč namreč izražali predvsem s pomočjo nenehnega eksperimentiranja z raznolikostjo formalnih filmskih pristopov, medtem ko so se praviloma osredotočali na razkrivanje družbenih dejavnikov, ki po logiki vladajočega režima sploh ne bi mogli ali smeli obstajati. Tako so pokazali, kako je na ogrodju dokumentarne realnosti z raziskovanjem različnih vidikov kreacije mogoče subvertirati prevladujoča prepričanja in družbeni konsenz. Predavanje bo prepleteno s projekcijami filmov:
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14’, ap
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Baskar, Satchell-Baeza, Soroka, Werlen
190E of Euphoria
Nil Baskar, Sophia Satchell-Baeza, Travis Werlen, Slovenija/VB/ZDA, 2013, video, 4:3, čb/barvni, 11'
»Počitek ... dobra hrana ... svež zrak ... so glavni dejavniki okrevanja.« Nil Baskar
Nostalgia
Ian Soroka, ZDA/Slovenija, 2008, video (posneto na 16mm), barvni, 7', zvočni
Nevada: Of Landscape and Longing
Ian Soroka, ZDA/Slovenija, 2011, video (posneto na 16mm), barvni, 15', zvočni
»Čeprav majhni, se mi moji filmi vendarle zdijo kot čudeži. Sanja se mi ne, od kod so se vzeli, takšni kot so. Nekatere stvari potrebujejo tišino.« Ian Soroka
Projekcijam sledi pogovor z avtorji.
20.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral/Carte blanche: Saïto: Gozdna pot k pomladi
Porter Springs 3
Henry Hills, ZDA, 1977, 16mm, barvni, 7', nemi
The World Shadow
Stan Brakhage, ZDA, 1972, 16mm, barvni, 7'30'', nemi
31/75 Asyl
Kurt Kren, Avstrija, 1975, 16mm, barvni, 8', nemi
Passage Through: A Ritual
Stan Brakhage, ZDA, 1990, 16mm, barvni, 49', zvočni
»Izbor štirih filmov, ki jih še zlasti ljubim in občudujem. Filmov, ki so vplivali na moje ustvarjanje, mi utrli poti in razprli obzorja novih izkušenj.« Daïchi Saïto
Svoj filmski izbor bo uvodoma predstavil Daïchi Saito.
21.30
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Saïto: Od speče podobe stvari k svetlobi
Chiasmus
Daïchi Saïto, Kanada, 2003, 16mm, 1.37, čb, 8', zvočni
Chasmic Dance
Daïchi Saïto, Kanada, 2004, 16mm, 1.37, čb, 6', nemi
Blind Alley Augury
Daïchi Saïto, Kanada, 2006, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
All That Rises
Daïchi Saïto, Kanada, 2007, 16mm, 1.37, barvni, 7', zvočni
Green Fuse
Daïchi Saïto, Kanada, 2008, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
Trees of Syntax, Leaves of Axis
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, 35mm, 1,37, barvni, 10', zvočni
Field of View #1
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, super 8mm, barvni, 3'20'', nemi
Never a Foot Too Far, Even
Daïchi Saïto, Kanada, 2012, 16mm, 1.37, barvni, 14', zvočni, dvojna projekcija
Projekcijam sledi pogovor z avtorjem.
27.9. petek
17.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Autor, Djukić, Hodošček, Petrič
Razglednice
Nika Autor, Slovenija, 2010, video, 16:9, barvni, 9'
Solidarnost
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 6'
Rabbit Hole
Urška Djukić, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 5'
super8 sister
Urška Djukić, Slovenija, 2012, video (posneto na super 8mm), 4:3, barvni, 3'
White Box
Eva Petrič, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 8'01''
rainBOW@beijing
Eva Petrič, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 3'52''
LITTLE GIRL
Maja Hodošček, Zala Ožek, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 21'
Projekcijam sledi pogovor z avtoricami.
19.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral: Marc: Iz Omare. In izven.
Ugrizni me. Že enkrat.
Davorin Marc, Jugoslavija, 1977/80, super 8mm, barvni, 1'35''
Ej klanje
Davorin Marc, Jugoslavija, 1981, super 8mm, barvni, 16'
Paura in citta (1181 dni pozneje ali vonj po podganah)
Davorin, Marc, Jugoslavija, 1984, super 8mm, barvni, 24'
Indigo
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 2’40’’
Ellen
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 1’4'’
F:RAGMENTI
Davorin Marc, Slovenija, 2013, video, barvni, 2’2'’
Wagon Wheel
Davorin Marc, Slovenija, 2013, 2x16mm, čb, 5'
V prisotnosti avtorja.
21.00
Jesenska filmska šola/Kino-integral/U3 v Kinoteki
Filmski obzornik izgradnje kapitalizma
Nika Autor, Lidija Radojević, Ciril Oberstar, Jelena Petrović, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 20'
Medtem ko je bila forma filmskega obzornika zgodovinsko v rabi kot psihološko propagandno orožje, je tu vzeta kot raziskovalno-propagandno orodje. Filmski obzornik je uprizoritvena preambula neformalnega raziskovalnega projekta o prepletu podobe in kapitalizma. V tej fazi zgošča dosedanje zapiske s poti in poskuša artikulirati ključne tematske oporne točke. V sodelovanju z U3, 7. trienalom sodobne umetnosti v Sloveniji.
28.9. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire)
Elia Kazan, ZDA, 1951, 35mm, 1.37, barvni, 122', svp
Psihotična, histerična južnjaška lepotica Blanche DuBois (Vivian Leigh) prispe na obisk k svoji sestri Stelli in njenemu možu Stanleyju (Marlon Brando), ki ga sicer zaničuje kot primitivnega grobijana. Trojka se zaplete v vrtoglavo, nevarno igro zatajevanih strasti. Posneto po istoimenski kontroverzni drami Tennesseeja Williamsa.
29.9. nedelja
21.00
Retrospektiva: Joe Dante – otvoritev!
Looney Tunes: Ponovno v akciji (Looney Tunes: Back in Action)
Joe Dante, ZDA, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
»Joe Dante, vedno nostalgični, satirični, subverzivni fan matinejskih gremlinov popkulture, Elmerja Fudda, Bugsa Bunnyja, Daffyja Ducka in druge lunije sicer 'interaktivno' sooči z živimi igralci a la Brendan Fraser, Jenna Elfman, Steve Martin in Heather Locklear (šving!), toda ob tem jih tako spre, da se začne lunatični, frenetični, anarhični non-stop pregon v svetu, v katerem so naravni zakoni le pretveza za gag in parodijo. V sloviti risanki What's Opera, Doc?, ki jo je režiral legendarni Chuck Jones, sta Bugs in Elmer padla v Wagnerjevo opero – tu mimogrede padeta v Louvre, kjer potem recenzirata in revidirata vse slikarske sloge, kar je tako, kot bi Dalija, Muncha in Toulouse-Lautreca predelal Andy Warhol. Vsi ti luniji so pop artisti, ki sodijo med klasike. Zgodba – tokrat špijonska, tako da vključuje tudi 'Jamesa Bonda' – jih le ovira. Vsak izmed njih ima itak več osebnosti kot vsi lanski oskarjevci skupaj.« Marcel Štefančič, jr. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
30.9. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Orgija filma (The Movie Orgy)
Joe Dante, Jon Davison, ZDA, 1968-2009, video, čb/barvni, 280', bp
Leta 1968 je Joe Dante s prijateljem Jonom Davisonom priredil zabavo, na kateri sta s pomočjo dveh 16-milimetrskih projektorjev in stotin starih filmskih kolutov v živo namešala več kot sedemurni kolaž kulturne zgodovine takratnih Združenih držav Amerike. Jaro kačo so tvorili drobci B-filmov, televizijskih reklam, filmskih napovednikov, izobraževalnih filmov in zgodovinskih posnetkov. Orgija filma se je kmalu prelevila v podzemni študentski fenomen, med drugim tudi zavoljo njenega militantno pacifističnega podtona, ki je ciljal na dogodke časa. Sčasoma je Dante, pionir sodobnega VJ-janja, opustil element mešanja slike v živo in Orgijo filma predstavljal kot vnaprej zmontiran eksperiment, ki je nato v newyorških kinih igral pod oglasom: »Sedem neverjetnih ur radosti, nasilja, nostalgije in naprezanja oči. Oglejte si čikaško policijo v spopadu z gigantskimi žuželkami! Oglejte si na tisoče igralcev, kako umirajo v vlogah, ki so jih pahnile v pozabo! Oglejte si pojoče kavboje, nevrotične volkodlake, neprilagojene Indijance in prsate starlete, ki jim ni nikoli uspelo!« Edino ohranjeno, zbledelo, štiri in pol urno 16-milimetrsko kopijo filma je Dante pred kratkim prenesel na video, vnesel nekaj drobnih popravkov in kult ponovno obelodanil.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
