Program slovenske kinoteke – oktober 2013
1.10. torek
18.30
Film in arhitektura/Kino-uho
Metropolis
Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps), svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi. Klasika.
V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Gremlini (Gremlins)
Joe Dante, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Deček iz majhnega ameriškega mesteca za božično darilo dobi nenavadno zverinico kitajskega porekla, s katero je, po besedah prodajalca, potrebno ravnati nadvse previdno in se držati treh železnih pravil: zverinica ne sme biti izpostavljena dnevni svetlobi, nikoli se ne sme zmočiti, predvsem pa jo je prepovedano hraniti po polnoči. Deček seveda nemudoma prekrši vsa tri pravila in ljubki kosmatinček spočne vojsko pošastnih bratrancev, ki krene na pohod kaosa in destrukcije. Kultna komična grozljivka, ki jo je Dante posnel na povabilo Stevena Spielberga, je avtorja hipoma izstrelila v prvo hollywoodsko ligo, obenem pa začrtala jasno ločnico med mentorjem in varovancem. Kjer filmi prvega, Spielberga, dosledno slavijo tradicijo, družino, potrošniško družbo in ameriški način življenja na splošno, anarhični Dante omenjene vrednote cefra na kosce in se jim posmehuje, še najbolj eksplicitno prav z Gremlini. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
2.10. sreda
18.30
Film in arhitektura
Sever-severozahod (North by Northwest)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 136', sp
Zapletena variacija na temo Hitchcockovega priljubljenega zapleta: moški, po krivem obtožen zločina, na begu pred zakonom in zločinci, v primežu okoliščin, ki jih ne obvladuje. Ko uspešnega newyorškega reklamnega agenta (Cary Grant) po spletu naključij zamenjajo za tajnega agenta Georga Kaplana, se zaplete v mrežo intrig in umorov, ki ga žene od ene do druge obale ZDA v poskusu, da bi policiji dokazal svojo nedolžnost in se izmuznil zločinski združbi na lovu za izgubljenim mikrofilmom. Kronski dragulj v skupni karieri Hitchcocka in Granta, scenografsko navdahnjen z delom Franka Lloyda Wrighta. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Mikrokozmos (Innerspace)
Joe Dante, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, 120', sp
Odsluženi mornariški pilot (Dennis Quaid) pristane na sodelovanje v skrivnem vladnem eksperimentu, v katerem ga pomanjšajo na mikroskopsko velikost, da bi ga nato v posebnem miniaturnem skafandru injicirali v laboratorijskega zajčka in preverili, če se lahko pilot od znotraj priključi na zajčkov živčni sistem in prevzame nadzor nad živaljo. Med eksperimentom v laboratorij vdrejo zlikovci, plačanci rivalske, odpadniške znanstvene organizacije, in skušajo ukrasti injekcijo s pomanjšanim pilotom. Po spletu naključij in pregonov ta naposled namesto v zajčku pristane v krvnem sistemu nekega nič hudega slutečega trgovca (Martin Short), ki ne razume, zakaj ga preganjajo oboroženi možje, še bolj pa ga bega neznan glas v glavi. Vohunska komedija, ki jo Dante šteje za enega svojih najljubših filmov.
3.10. četrtek
18.30
Film in arhitektura
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika z nepozabno scenografsko vizijo urbane distopije. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Gremlini 2 (Gremlins 2: The New Batch)
Joe Dante, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Če so pritlikavi zeleni anarhisti v svoji prvi inkarnaciji uspešno minirali inštitut božiča in razsuli majhno mestece, se v drugem delu uspešnice preselijo v New York in naskočijo korporativni kapitalizem, ki ga (preroško) simbolizira visoka stolpnica. Med hajko najdejo dovolj časa, da mimogrede porušijo še četrti zid in okupirajo Kinoteko. Dantejeva vizija pekla se je tokrat izkazala za preveč anarhično, da bi ogorčenemu studiu prinesla dobiček, in svobodnjak se je moral za slabo desetletje preseliti na televizijo.
4.10. petek
18.30
Film in arhitektura
Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)
Michel Gondry, ZDA, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
Joel (Jim Carrey) nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine (Kate Winslet), njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti. V vlogi ene ključnih metafor za spomin nastopa arhitektura. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Klasiki
Pojmo v dežju (Singin' in the Rain)
Stanley Donen & Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni, 103', svp
Piše se leto 1927. Hollywood je bil še globoko v obdobju nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo več moč zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta sicer slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni več moč ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna romanca lahko zaživela tudi v resničnosti. Eno najbolj priljubljenih del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal pojem za ta žanr in je z leti pridobil legendarni status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvočni pa se je zmagoslavno uveljavljal.
5.10. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
6.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Vzemi si čas, ne življenje
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 15'
Tudi to je promet
Peter Ovsec, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 11'
Slovin
Tomaž Ravnihar, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 35'
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
21.30
Kako si? 2013 – Vsak dan boljše!
Društvo mrtvih pesnikov (Dead Poets Society)
Peter Weir, ZDA, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 126', sp
V zadrto vzdušje deške šole pride nov profesor književnosti (Robin Williams) in s samosvojim pristopom napolni duše dovzetnih dečkov s čudovitim svetom ustvarjalnosti in možnosti. Carpe diem – izkoristi dan. Toda fantje kmalu naletijo na meje, ki enega izmed njih poženejo v samomor. Duhovita, domišljena, energična pripoved o življenju, svobodi in smislu, z vsemi podrobnostmi, ki naredijo posamezno bivanje posebno. V sodelovanju z Društvom študentov psihologije Slovenije. Projekciji sledi pogovor.
8.10. torek
19.00
Kako si? 2013 – Vsak dan boljše!
Zgubljeno s prevodom (Lost in Translation)
Sofia Coppola, ZDA/Japonska, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Ameriški filmski igralec (Bill Murray), čigar dnevi slave so že davno minili, na Japonskem snema televizijske reklame – zdi se, da je to edina zaposlitev, do katere se lahko še dokoplje. Zdolgočasen, otožen in osamljen v svojem tokijskem hotelu sreča mlado dekle (Scarlett Johansson), sorodno osamljeno, za nameček pa še nezadovoljno s svojim trenutnim ljubezenskim razmerjem. Med ostarelim igralcem in mladenko se splete nenavadna, nežna vez razumevanja. V sodelovanju z Društvom študentov psihologije Slovenije. Projekciji sledi pogovor.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Druga državljanska vojna (The Second Civil War)
Joe Dante, ZDA, 1997, 35mm, 1.37, barvni, 96', bp
V neopredeljeni bližnji prihodnosti se Združene države Amerike spopadajo z naraščajočo plimo rasizma zavoljo vse večje etnične pestrosti federacije. Ko v Pakistanu poči jedrska bomba in mednarodna humanitarna organizacija na tisoče sirot napoti v ameriško zvezno državo Idaho, guverner Idaha zapre meje in grozi z razglasitvijo neodvisnosti. Na njegovo stran se postavi še vrsta drugih ameriških zveznih držav in ZDA se znajdejo na robu druge državljanske vojne. Neobičajno ostra in nadvse duhovita satira na temo priseljevanja in večkulturnosti, ki so ji ZDA nekoč postavljale spomenike (kip svobode), nato pa se je spremenila v nadlogo.
Kopija Avstrijskega filmskega muzeja.
9.10. sreda
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Vojački (Small Soldiers)
Joe Dante, ZDA, 1998, 35mm, 2.35, barvni, 109', bp
Tovarna igrač svoj najnovejši tržni izdelek, serijo plastičnih figuric vojakov, opremi s pravo vojaško tehnologijo, da bi igrače oživele, dobile dar govora in postale bolj prepričljive in mikavne za otroke. Vendar se eksperiment izrodi, vojački se ozavestijo in pričnejo obnašati kot pravi vojaki, ki se podajo na rušilni pohod po predmestju. Joe Dante seveda ni mogel iz svoje subverzivne kože in pod krinko nedolžne mladinske fantazije tako preži jedka kritika militarizma vseh vrst. Nekateri ugledni kritiki (Jonathan Rosenbaum) so šli celo tako daleč (in pri tem niti ne pretiravali), da so Vojačke razglasili za enega najboljših ameriških protivojnih filmov in idealno protiutež nacionalističnemu militarizmu istega leta posnetega Reševanja vojaka Ryana Stevena Spielberga. Kopija Avstrijskega filmskega muzeja.
21.00
Klasiki
Steze slave (Paths of Glory)
Stanley Kubrick, ZDA, 1957, 35mm, 1.66, čb, 87', svp
Skupina francoskih vojakov pod vodstvom polkovnika Daxa (Kirk Douglas) se v prvi svetovni vojni upre nesmiselnim, samomorilskim ukazom generalov iz zaledja in odvrže orožje. Na vojnem sodišču, kjer so obtoženi veleizdaje in strahopetnosti, jih nato brani polkovnik Dax. Eden najbolj učinkovitih in znamenitih protivojnih filmov vseh časov, ob svojem času tudi kontroverzen, posnet po resničnih dogodkih.
10.10. četrtek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Piranha
Joe Dante, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 95', bp
Dantejev samostojni celovečerni prvenec, posnet za notoričnega Rogerja Cormana, se na prvi pogled kaže kot miniaturna, cenena, rečna kopija takrat popularnega Spielbergovega Žrela, v kateri ljudožerskega morskega psa nadomestijo nič manj krvoločne mesojede ribe. Vendar uspe Danteju utrujene žanrske obrazce križati s pristno ekološko noto, predvsem pa z ironično samorefleksijo. Pri tem mu je nedvomno v pomoč tudi lucidni tekst Johna Saylesa, takrat zgolj nadobudnega scenarista, danes pa enega vodilnih ameriških avtorjev političnega filma. Piranho je opazil tudi Spielberg, se nad filmom navdušil in Danteja kmalu zatem povabil v prvo hollywoodsko ligo.
21.00
Klasiki
Piranha II (Piranha II: The Spawning)
James Cameron, ZDA/Italija/Nizozemska, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Ceneno nadaljevanje poceni kulta, v katerem piranhe mutirajo, dobijo krila in svojo ljudožersko požrtijo preselijo na kopno. Celovečerni prvenec Jamesa Camerona. »Življenje se je začelo v vodi. Cameronov opus se začne v morju: Piranha 2. Piranha postane primitivni terminator, ki v Terminatorju mutira v futurističnega state-of-the-art kiborga. V Osmem potniku 2 se kiborg razmnoži v krdelo vesoljskih pošasti. Michael Biehn, ki v Terminatorju beži pred terminatorjem in ki v Osmem potniku 2 terminira vesoljske terminatorje, v Breznu mutira v terminatorja, v psihopatskega tjulnja mornarice (Navy SEAL). Arni, veliki Terminator, se v Terminatorju 2 in Resničnih lažeh spreobrne in civilizira – prilagodi. Tako da lahko v Titaniku v terminatorja mutira pohlepni kapitalist, ameriški aristokrat (Billy Zane), ki sadistično preganja ljubimca. Terminator je končno doma.« Marcel Štefančič, jr.
11.10. petek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Rjovenje (The Howling)
Joe Dante, ZDA, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 91', bp
Da bi okrevala po travmatičnem srečanju s serijskim morilcem, se televizijska novinarka odpravi na terapevtski počitek v osamljeno obalno naselje. To je žal obljudeno z zloveščimi čudaki, iz bližnjih gozdov pa se ponoči razlega rjovenje. V svojem drugem celovečernem filmu, ki ga podpisuje samostojno, Dante za volkodlake naredi to, kar je v Piranhi naredil za piranhe, pri čemer mu je ponovno v pomoč scenarij Johna Saylesa, zdaj že uveljavljenega avtorja na neodvisni sceni. Klasična grozljivka, ki jo odlikujejo za tiste čase izjemni posebni učinki, je tako oplemenitena s satirično, postmoderno noto. Tako kot Piranha, ki je do danes spočela štiri nadaljevanja, tudi Rjovenje postane popkulturni fenomen in dobi kar sedem nadaljevanj.
21.00
Klasiki
Volkovi (Wolfen)
Michael Wadleigh, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 115', sp
Newyorški policist (Albert Finney) preiskuje serijo brutalnih umorov s priokusom okultnega. Zdi se, kot da bi žrtve raztrgala velika žival. Eden prvih in bolj uspešnih filmov, ki je kapitaliziral na uspehu Dantejevega Rjovenja, se mitološke teme loti na dramatičen, mračen, poduhovljen način in prekletstvo volkodlaka poveže z verovanji severnoameriških staroselcev.
12.10. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Rokenrol gimnazija (Rock'n'roll High School)
Allan Arkush, Joe Dante, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 93', bp
V času, ko se je udinjal za Rogerja Cormana, je Joe Dante svoje režijske spretnosti posojal tudi tujim filmom, pri čemer je bil njegov doprinos praviloma tako močan, da ti filmi upravičeno veljajo za deloma njegove, čeprav je ostal uradno nepodpisan. Najlepši takšen primer je podzemna klasika Rokenrol gimnazija, kjer je Dante prevzel režijsko taktirko, ko se je od izčrpanosti zgrudil prvotni režiser Allan Arkush, in v treh dneh dokončal film. Odbita anarhična glasbena komedija pripoveduje zgodbo o dijakih srednje šole, ki se pod vodstvom kultnega ansambla Ramones uprejo konservativni šolski administraciji in zasedejo gimnazijo. Joey, Johnny, Dee Dee in Marky Ramone v filmu igrajo sami sebe.
13.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Jože Bevc: Smešno resne plati življenja
Morje je dobro
Jože Bevc, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 9'
Jeklene brigade
Jože Bevc, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 17'
Bizoviške perice
Jože Bevc, Slovenija, 1959, 35mm, čb, 8'
Mlaj
Jože Bevc, Slovenija, 1960, 35mm, čb, 10'
Izkopana bojna sekira
Jože Bevc, Slovenija, 1961, 35mm, čb, 11'
Dediščina bratov Lumière
Jože Bevc, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Vikend
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 10'
Občan Urban
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 13'
Poslednji pešec
Jože Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 11'
Kraljevi brivec
Jože Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Jože Bevc: Smešno resne plati življenja
To so gadi
Jože Bevc, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 95'
V ljubljanski predmestni hiši živi avtobusni šofer Štebe (Bert Sotlar), vdovec s petimi sinovi (Radko Polič, Dare Valič, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Bogo Sajovic), za katere skrbi gospodinja Rozi (Majda Potokar). Živahni in navihani fantje spravljajo s svojimi potegavščinami v obup tako Rozi kot vso sosesko. Burka z mestne periferije in eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov vseh časov. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
15.10. torek
17.00
Podelitev nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in žanrske nagrade Društvo podeljuje prvič. Vljudno vabljeni! Vstop prost.
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Pobegle hčere (Runaway Daughters)
Joe Dante, ZDA, 1994, video, 1.37, barvni, 83', bp
Trojka najstnic, razočaranih nad konservativnim vzdušjem malega mesteca, v katerem prebivajo, in razsrjenih nad fantom ene izmed njih, ki punci najprej napravi otroka, nato pa pobegne v vojsko, jo mahne čez Ameriko, da bi ujele plašnega mladca in ga soočile z odgovornostjo. Na poti trčijo ob resničnost razrednega, rasnega in spolnega boja, ki se bohoti pod zloščeno površino Združenih držav Amerike petdesetih let prejšnjega stoletja. Odtrgana cestna komedija je priredba istoimenske nizkoproračunske drive-in klasike iz leta 1956.
21.00
Klasiki
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
Kansas, 1928. Mlada, lepa in občutljiva Deanie (Natalie Wood) je zaljubljena v Buda (Warren Beaty), sina lokalnega mogotca. Oba mlada človeka živita v globokem spoštovanju do svojih staršev in prevladujočih moralnih nazorov takratnega časa. Stvari se zapletejo, ko Bud od svojega dekleta zahteva spolne odnose, ona pa bi rajši počakala na poroko. Obupani Bud se zateče v objem druge. »Meščanski puritanizem in materializem pravzaprav nezadržno vodita junaka Razkošja. Kazan predstavlja mlad par, ki želi videti jasno, vedeti, kako naj živi, kaj je dostojno in kaj ne skruni njunega občutka za lepoto in poštenje; vse to je prikazano skozi oči depresije v Ameriki poznih dvajsetih let, ki je svet spremenila čez noč. /.../ Kazan nam s svojim filmskim stilom, še posebej z oblikovanjem igralskih vlog, predstavlja svetove, v katere vstopajo tolikokrat omenjeni divji, včasih presenetljivo novi, pa zato tem okrutnejši trenutki, skozi katere se ljudje razvijajo, dopolnjujejo, pa tudi ugašajo ob napačnih izbirah. Obnemorejo.« Matjaž Klopčič
16.10. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge/Film noir
Kino-katedra za pedagoge začenja program analitične obravnave nekaterih ključnih zgodovinskih filmskih gibanj in z njimi povezanih konceptov, njihovih značilnih izraznih sredstev ter poglavitnih ustvarjalnih prijemov z vpogledom v poglavitne dejavnike ameriškega filma noir. Razlog za umestitev (pod)žanra »trdih« detektiv na začetek projekta je njegov izjemen vpliv na vizijo »avtorskega filma« in na vrsto povojnih evropskih filmskih gibanj. Delavnico sestavlja uvodno predavanje, projekcija kultne noir klasike Globoko spanje in razprava po projekciji, v kateri bodo sodelujoči lahko izmenjali tudi izkušnje lastnih prizadevanj za uvajanje filmske umetnosti v izobraževalni proces.
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete v zarote aristokratske združbe. Ključno vlogo pri tem odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih kriminalk Raymonda Chandlerja. Vstop prost.
21.00
Trije redi časa
Dragan Živadinov: Strategija objektila: Molitveni stroj Noordung
Molitveni stroj Noordung (1992) je znamenita predstava režiserja Dragana Živadinova, s katero je – po delu v Gledališču sester Scipiona Nasice ter Rdečemu pilotu – na monumentalen način začel tretjo fazo svoje gledališke in umetniške poti, zaznamovano z delom Hermana Potočnika Noordunga. Projekt je nastal v produkciji Opere in baleta SNG Ljubljana ter Cankarjevega doma in predstavlja prvi in na žalost edini primer sodelovanja med dvema največjima nacionalnima zavodoma na področju kulture s sodobnimi umetniškimi ustvarjalci, ki prihajajo iz nevladnega sektorja. Molitveni stroj Noordung je izjemno sublimna predstava močne gledališke, plesne, vizualne in glasbene govorice ter zagotovo ena najbolj pomembnih in markantnih predstav konca 20. stoletja. Strategija objektila: Molitveni stroj Noordung je večer, na katerem bo Dragan Živadinov izvedel komentirano različico izvirne predstave, podkrepljeno z videoposnetkom predstave ter grafičnimi shemami, ki bodo podrobno osvetlile vsebinske in produkcijske okvirje nastajanja predstave. Produkcija: Zavod Delak. Koprodukcija: Maska Ljubljana (v okviru manifestacije Trije redi časa). Več na www.maska.si.
17.10. četrtek
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Sinovi velike medvedke (Die Söhne der großen Bärin)
Josef Mach, NDR, 1966, 35mm, barvni, 97', svp
Indijanskemu plemenu Dakota beli okupator najprej zagotovi, da lahko ostanejo na Črnih gričih, kjer pleme že od nekdaj prebiva. Belci nato tam odkrijejo zlato in sklenejo domorodce pregnati. Pokvarjeni beli priseljenec Rdeča lisica od poglavarja indijanske skupine Medvedi zahteva lokacijo zlate jame. Poglavar molči in vpričo njegovega sina (Gojko Mitić) ga Rdeča lisica zakolje. Sin se priseže maščevati. Eden ključnih in najbolj uspešnih vzhodnonemških vesternov, ki je iz jugoslovanskega gastarbajterja v Vzhodni Nemčiji Gojka Mitića napravil evropsko filmsko zvezdo in tlakoval pot seriji sorodnih vesternov, v katerih mesto heroja namesto belega zavojevalca zaseda rdeči staroselec. V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola. Obenem ga muči vprašanje neuslišane ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
18.10. petek
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Tecumseh
Hans Kratzert, NDR, 1972, 35mm, barvni, 108', svp
Severna Amerika, začetek 19. stoletja. Beli priseljenci z avtohtonim prebivalstvom redno sklepajo goljufive pogodbe in jih ropajo zemlje. Guverner Indiane Harrison v kratkem času sklene rekordnih petnajst pogodb in praktično vse tamkajšnje indijanske skupnosti prežene na nerodoviten zahod. Poglavar Tecumseh (Gojko Mitić) se temu upre in leta 1811 vse Indijance poveže v plemensko zvezo ter njihova preostala ozemlja razglasi za komunalno last velike indijanske konfederacije, novo neodvisno severnoameriško državo. Miroljubnim namenom Indijancev se lakomni guverner zoperstavi z orožjem in pobije vse Indijance, vključno z vizionarskim Tecumsehom. Posneto po resnični zgodbi. V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo. »Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
19.10. sobota
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Krvna brata (Blutsbrüder)
Werner Wolfgang Wallroth, NDR, 1975, 35mm, 99', svp
Leta 1864 evropski kolonizatorji v Severni Ameriki napadejo staroselsko pleme, požgejo njihovo šotorišče in pobijejo vse prebivalce. Eden izmed vojakov (Dean Reed) se temu početju upre in iz protesta zažge ameriško zastavo, za kar ga nadrejeni obsodijo na smrt. Vojak uspešno pobegne iz zapora, pri čemer reši in se zaljubi v mlado Indijanko. Njen brat (Gojko Mitić) zvezi sprva nasprotuje, nato pa se z belim dezerterjem spoprijatelji. Družno se spopadeta z novim valom kolonizatorjeve vojske, ki medtem nadaljuje z etničnim čiščenjem pokrajine.
V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo vdovo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo.
20.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA
Osebno življenje skulpture
Igor Prodnik, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 13'
Nikar kjerkoli čez cesto
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
Projekt Kras
Franci Slak, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 8'
Ristanc
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 14'
Rondo
Gregor Tozon, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 8'
Avtomat
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
Valcer za Tavžentarjeva dva
Jaka Judnič, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 5'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00
Teden japonskega samurajskega filma
Nindže (Shinobi no mono)
Satsuo Yamamoto, Japonska, 1962, 35mm, 2.35, čb, 104', svp
Ob koncu državljanske vojne na Japonskem v 70. letih 16. stoletja se v provinci Iga nahaja veliko število izurjenih mojstrov borilnih veščin, ki so razporejeni pod dva gospodarja in nastanjeni v dve trdnjavi. Kot bi trenil z očesom, se obe tolpi morilcev zapleteta v krvav klobčič prevar, izdajstev, dvojne igre in smrti. Eden ključnih japonskih filmov o legendarnih nindžah, bojevnikih z domala nadnaravnimi sposobnostmi, ki so se pojavili v obdobju državljanske vojne in nato usodno zaznamovali fevdalno zgodovino otoške civilizacije. Orjaška domača uspešnica, ki ji je sledilo kar sedem nadaljevanj.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
22.10. torek
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Vrnitev nindž (Zoku Shinobi no mono)
Satsuo Yamamoto, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, čb, 93', svp
Prvo nadaljevanje nadvse uspešnega, pionirskega nindža filma Nindže je umeščeno v leto 1582 in pripoveduje resnično zgodbo o velikem japonskem generalu Nobunagu Odi. Ta je eden redkih posameznikov, ki preživi sicer vedno smrtonosni napad nindže. Iz maščevanja sklene provinco Iga očistiti vseh zamaskiranih morilcev. Nindže se kakopak ne uklonijo tako zlahka. Tako kot Nindže je tudi Vrnitev nindž posneta po seriji romanov Tomoyoshija Murayame, ki je poleg pisateljevanja deloval tudi kot eden osrednjih japonskih akterjev na področju socialističnih in avantgardnih kulturniških gibanj. Ker je bil levičar po srcu tudi režiser Yamamoto, so njegovi filmi o nindžah prežeti z idejo proletarskega socializma, nindže pa nastopajo kot hrabri borci zoper izkoriščanje in avtoriteto.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Igralčevo maščevanje (Yukinojo henge)
Kon Ichikawa, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 113', svp
Sloviti igralec Yukinojo, specializiran za igranje ženskih vlog v japonskem klasičnem plesnem gledališču kabuki, med turnejo po državi nekega dne naleti na tri moške, ki so pred dvajsetimi leti povzročili smrt njegove družine. Igralec se sklene maščevati, pri čemer mu je v veliko pomoč dejstvo, da ni spreten zgolj na odru, marveč je tudi nadvse vešč mečevalec. Veličastna, vizualno osupljiva klasika japonskega samurajskega filma. »Ichikawa je bil izjemno plodovit in komercialno uspešen ter je spretno menjaval stil. Pogosto je uporabljal osupljive tehnične trike, v Igralčevem maščevanju razsrediščene kompozicije na širokem platnu.« David Bordwell
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
23.10. sreda
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Junaška kronika klana Sanada (Sanada fuunroku)
Tai Kato, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 90', svp
Osaka, začetek 17. stoletja. Ko se poleže prah po veliki bitki med lokalnima šogunoma, med trupli tava samo še skupina osirotelih otrok in zbira kose oklepov. Pot jim nenadoma prekriža Sasuke, deček z magičnimi sposobnostmi, ki zase trdi, da je na Zemljo dospel z meteorjem. Mlada sirota Okiri se nemudoma zaljubi v nenavadnega dečka, vendar jo ta zavrne, češ da je njegova skrivnostna usoda na Zemlji preveč pomembna in jo lahko izvrši le sam. Nenavadna, mestoma absurdna mešanica samurajskega filma, komedije in znanstvene fantastike, ki se v eksplicitno politično branje ponuja kot alegorija za hkrati energično in izgubljeno japonsko mladež šestdesetih, razočarano nad napakami očetov in negotovo glede prihodnosti, ki jo še vedno krojijo isti očetje. V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Potepuški samuraj (Kaze no bushi)
Tai Kato, Japonska, 1964, 35mm, 1.85, barvni, 95', svp
Skrivni agent šogunata Tokugawa je odposlan v pokrajino Kishu, kjer mora najti in pri življenju ohraniti pomembno princeso, ki se skriva v teh krajih. Princesi je za petami vrsta političnih frakcij. Tajni agent, sicer izurjen samuraj, princeso kmalu najde in uspešno obrani pred napadi sovragov, vendar se obenem vanjo tudi zaljubi, kar predstavlja hudo kršitev takratnih družbenih norm. Tragična mešanica nesojene romance in samurajske akcije.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
24.10. četrtek
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Čudne prigode samuraja vohuna (Ibun Sarutobi Sasuke)
Masahiro Shinoda, Japonska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 100', svp
Čudne prigode samuraja vohuna pripoveduje izmišljeno zgodbo o sledilcih resničnega japonskega generala Yukimure Sanade iz začetka 17. stoletja, enega najbolj zaslužnih posameznikov za radikalna spreminjanja japonskega političnega zemljevida tistega časa. V rokah Masahira Shinode, ki je samurajskim filmom Akire Kurosawe javno očital, da se jemljejo preresno, je ta zgodba podana na izrazito stiliziran, zvočno in vizualno izjemno domiseln način, kar film trga iz domene čistega žanra in umešča v sfero takratnega japonskega novega vala. V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Mračni samuraj (Tasogare Seibei)
Yoji Yamada, Japonska, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 129', sp
Seibei Iguchi je vdovec, samuraj nižjega stanu, ki v sredini 19. stoletja na Japonskem živi svoje ponižno, umirjeno življenje. Edina skrb, ki jo ima, sta mama in dve hčerki, ki ju obožuje. Ko se soseda, ki jo že dolgo časa prikrito ljubi, loči od svojega nasilnega moža, se njegova prihodnost za hip zazdi svetlejša. Vendar ga tradicionalna samurajska pravila prisilijo v dejanja, ki vodijo v tragedijo. Novodobna samurajska klasika, lahko tudi japonska verzija prelomnega vesterna Neoproščeno.
25.10. petek
19.00
Animateka
Hiša pravljic (Kérity, la maison des contes)
Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 76', svp
Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela njihova teta Elenora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. V Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepelka, Aladin, Kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljčica, Obuti maček, Deklica z vžigalicami, Peter Pan, Lačko in Grozovilda. Animirani celovečerec z zdravim odmerkom magičnega realizma. Film z ekspresivno likovno zasnovo, čustveno in učinkovito glasbo ter prepričljivo zgodbo o pomenu literarnih temeljev za odraščajoče otroke.
21.00
Klasiki
Amityville – Hiša groze (The Amityville Horror)
Stuart Rosenberg, ZDA, 1979, 35mm, 1.85, barvni, 117', sp
Po resnični zgodbi posneta pravljica o mladoporočencih s tremi otroki, ki se preselijo v staro hišo, kjer je bil pred leti zagrešen strahoten zločin. Zli duhovi, ujeti v preklete sobane, se znesejo nad mlado družino. Žanrska klasika sedemdesetih, ki je stereotipno in že ničkolikokrat upodobljeno legendo o hiši duhov prvič posodobila z zavratnimi, nazornimi posebnimi učniki.
26.10. sobota
11.00
Matineja/Animateka
Hiša pravljic (Kérity, la maison des contes)
Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 76', svp
Glej petek 25.10. ob 19.00.
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 71' (24fps), nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Glej torek 3.9. ob 21.00.
27.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Gabrijel Stupica
Vojko Duletič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 10'
Srečno Novo leto
Rajko Ranfl, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
Ženski akt
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
Besedni zaklad
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 3'
Jutri je Novo leto
Bojan Jurc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
O samoupravljanju
Tone Rački, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
Romanca ali anatomija sanj
Vasko Pregelj, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Kala
Andrej Hieng, Slovenija, 1958, 35mm, 1.37, čb, 81'
Na pustnem plesu v hribovski vasi kmet Krel (Slavo Švajger) prejme poziv v vojsko. Mlad ljubezenski par, Ana (Helena Kordaš) in Andrej (Jure Doležal), se odpelje s sanmi, za njima steče Andrejeva psica Kala, ki se v zimski noči spopade z volkom. Pojavijo se nemški tanki, vračajo se vojaki jugoslovanske vojske, med njimi je tudi nekdo, ki se predstavlja kot »filozof«. Alegorična poema o vojni. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
29.10. torek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante/Leto kina
Matineja (Matinee)
Joe Dante, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', bp
Mestece na Floridi, konec leta 1962. Medtem ko se država nahaja v usodnem primežu kubanske raketne krize, v mestece prispe mali filmski promotor (John Goodman) in na raznorazne inventivne načine promovira svojo najnovejšo nizkoproračunsko grozljivko. Matineja, bržkone najbolj intimen film Joeja Danteja, se v gledanje ponuja kot mešanica nostalgične zgodbe o odraščanju in ljubezenskega pisma določenemu obdobju kina in tipu žanrskega filma, kakršnega pooseblja kultni režiser, producent, scenarist in promotor William Castle.
Film bo uvodoma predstavil Bruce Goldstein, filmski zgodovinar, kustos (Film Forum v New Yorku), ustanovitelj produkcijske hiše Rialto Pictures. V sodelovanju z Nočjo grozljivk v Kinodvoru.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – predpremiera!
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku hudo kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
- »Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« John Steinbeck
- »Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« Woodie Guthrie
30.10. sreda
19.00
In memoriam: Eric Hobsbawm/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Glej torek 29.10. ob 21.00.
Projekciji sledi okrogla miza z naslovom Po Hobsbawmu – marksizem in zgodovinopisje pri nas. Dela slavnega britanskega marksističnega zgodovinarja Erica Hobsbawma nam ponujajo edinstveno izhodišče za razlago sodobnega sveta, t. j. nasprotij, ki jih je izzval razvoj kapitalizma in ki se vlečejo skozi dolgo obdobje imperializma, svetovnih vojn, revolucij, restavracij vseh vrst do današnjih dni. Na okrogli mizi si bomo po njegovem zgledu zastavili vprašanje, kako prebrati slovensko zgodovino, t. j. preteklost in sedanjost, iz gledišča razrednih bojev? Katere ideološke in politične ovire nas čakajo na tej poti? In naposled, kako vključiti slovensko zgodovino v svetovno zgodovino? Velika kriza je doslej razgalila, da boji delovnih ljudi s kapitalom niso zgolj eni od mnogih ne preveč pomembnih konfliktov modernih družb, kot so si na Slovenskem desetletja na vse kriplje prizadevale prikazati politične, civilnodružbene in akademske elite, temveč da med njimi zavzemajo osrednje mesto. Silovito neoliberalno ofenzivo na Slovenskem številni uporniški akterji tako vse pogosteje razlagajo kot napad na pridobitve delavskih bojev. »Socialne pravice so izborjene, ne podeljene!« odločno sporočajo sindikati v času reformnih mrzlic. Vprašanje se tedaj glasi, kakšni so v resnici bili zgodovinski delavski boji? Pogovarjali se bodo: dr. Lev Centrih, dr. Tomaž Jurca, dr. Jernej Kosi, dr. Božo Repe.
V sodelovanju z Založbo Sophia. Vstop prost.
31. 10. četrtek
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
1.10. torek
18.30
Film in arhitektura/Kino-uho
Metropolis
Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps), svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi. Klasika.
V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Gremlini (Gremlins)
Joe Dante, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Deček iz majhnega ameriškega mesteca za božično darilo dobi nenavadno zverinico kitajskega porekla, s katero je, po besedah prodajalca, potrebno ravnati nadvse previdno in se držati treh železnih pravil: zverinica ne sme biti izpostavljena dnevni svetlobi, nikoli se ne sme zmočiti, predvsem pa jo je prepovedano hraniti po polnoči. Deček seveda nemudoma prekrši vsa tri pravila in ljubki kosmatinček spočne vojsko pošastnih bratrancev, ki krene na pohod kaosa in destrukcije. Kultna komična grozljivka, ki jo je Dante posnel na povabilo Stevena Spielberga, je avtorja hipoma izstrelila v prvo hollywoodsko ligo, obenem pa začrtala jasno ločnico med mentorjem in varovancem. Kjer filmi prvega, Spielberga, dosledno slavijo tradicijo, družino, potrošniško družbo in ameriški način življenja na splošno, anarhični Dante omenjene vrednote cefra na kosce in se jim posmehuje, še najbolj eksplicitno prav z Gremlini. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
2.10. sreda
18.30
Film in arhitektura
Sever-severozahod (North by Northwest)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 136', sp
Zapletena variacija na temo Hitchcockovega priljubljenega zapleta: moški, po krivem obtožen zločina, na begu pred zakonom in zločinci, v primežu okoliščin, ki jih ne obvladuje. Ko uspešnega newyorškega reklamnega agenta (Cary Grant) po spletu naključij zamenjajo za tajnega agenta Georga Kaplana, se zaplete v mrežo intrig in umorov, ki ga žene od ene do druge obale ZDA v poskusu, da bi policiji dokazal svojo nedolžnost in se izmuznil zločinski združbi na lovu za izgubljenim mikrofilmom. Kronski dragulj v skupni karieri Hitchcocka in Granta, scenografsko navdahnjen z delom Franka Lloyda Wrighta. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Mikrokozmos (Innerspace)
Joe Dante, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, 120', sp
Odsluženi mornariški pilot (Dennis Quaid) pristane na sodelovanje v skrivnem vladnem eksperimentu, v katerem ga pomanjšajo na mikroskopsko velikost, da bi ga nato v posebnem miniaturnem skafandru injicirali v laboratorijskega zajčka in preverili, če se lahko pilot od znotraj priključi na zajčkov živčni sistem in prevzame nadzor nad živaljo. Med eksperimentom v laboratorij vdrejo zlikovci, plačanci rivalske, odpadniške znanstvene organizacije, in skušajo ukrasti injekcijo s pomanjšanim pilotom. Po spletu naključij in pregonov ta naposled namesto v zajčku pristane v krvnem sistemu nekega nič hudega slutečega trgovca (Martin Short), ki ne razume, zakaj ga preganjajo oboroženi možje, še bolj pa ga bega neznan glas v glavi. Vohunska komedija, ki jo Dante šteje za enega svojih najljubših filmov.
3.10. četrtek
18.30
Film in arhitektura
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika z nepozabno scenografsko vizijo urbane distopije. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Gremlini 2 (Gremlins 2: The New Batch)
Joe Dante, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Če so pritlikavi zeleni anarhisti v svoji prvi inkarnaciji uspešno minirali inštitut božiča in razsuli majhno mestece, se v drugem delu uspešnice preselijo v New York in naskočijo korporativni kapitalizem, ki ga (preroško) simbolizira visoka stolpnica. Med hajko najdejo dovolj časa, da mimogrede porušijo še četrti zid in okupirajo Kinoteko. Dantejeva vizija pekla se je tokrat izkazala za preveč anarhično, da bi ogorčenemu studiu prinesla dobiček, in svobodnjak se je moral za slabo desetletje preseliti na televizijo.
4.10. petek
18.30
Film in arhitektura
Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)
Michel Gondry, ZDA, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
Joel (Jim Carrey) nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine (Kate Winslet), njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti. V vlogi ene ključnih metafor za spomin nastopa arhitektura. V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
21.00
Klasiki
Pojmo v dežju (Singin' in the Rain)
Stanley Donen & Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni, 103', svp
Piše se leto 1927. Hollywood je bil še globoko v obdobju nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo več moč zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta sicer slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni več moč ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna romanca lahko zaživela tudi v resničnosti. Eno najbolj priljubljenih del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal pojem za ta žanr in je z leti pridobil legendarni status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvočni pa se je zmagoslavno uveljavljal.
5.10. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
6.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Vzemi si čas, ne življenje
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 15'
Tudi to je promet
Peter Ovsec, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 11'
Slovin
Tomaž Ravnihar, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 35'
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
21.30
Kako si? 2013 – Vsak dan boljše!
Društvo mrtvih pesnikov (Dead Poets Society)
Peter Weir, ZDA, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 126', sp
V zadrto vzdušje deške šole pride nov profesor književnosti (Robin Williams) in s samosvojim pristopom napolni duše dovzetnih dečkov s čudovitim svetom ustvarjalnosti in možnosti. Carpe diem – izkoristi dan. Toda fantje kmalu naletijo na meje, ki enega izmed njih poženejo v samomor. Duhovita, domišljena, energična pripoved o življenju, svobodi in smislu, z vsemi podrobnostmi, ki naredijo posamezno bivanje posebno. V sodelovanju z Društvom študentov psihologije Slovenije. Projekciji sledi pogovor.
8.10. torek
19.00
Kako si? 2013 – Vsak dan boljše!
Zgubljeno s prevodom (Lost in Translation)
Sofia Coppola, ZDA/Japonska, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Ameriški filmski igralec (Bill Murray), čigar dnevi slave so že davno minili, na Japonskem snema televizijske reklame – zdi se, da je to edina zaposlitev, do katere se lahko še dokoplje. Zdolgočasen, otožen in osamljen v svojem tokijskem hotelu sreča mlado dekle (Scarlett Johansson), sorodno osamljeno, za nameček pa še nezadovoljno s svojim trenutnim ljubezenskim razmerjem. Med ostarelim igralcem in mladenko se splete nenavadna, nežna vez razumevanja. V sodelovanju z Društvom študentov psihologije Slovenije. Projekciji sledi pogovor.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Druga državljanska vojna (The Second Civil War)
Joe Dante, ZDA, 1997, 35mm, 1.37, barvni, 96', bp
V neopredeljeni bližnji prihodnosti se Združene države Amerike spopadajo z naraščajočo plimo rasizma zavoljo vse večje etnične pestrosti federacije. Ko v Pakistanu poči jedrska bomba in mednarodna humanitarna organizacija na tisoče sirot napoti v ameriško zvezno državo Idaho, guverner Idaha zapre meje in grozi z razglasitvijo neodvisnosti. Na njegovo stran se postavi še vrsta drugih ameriških zveznih držav in ZDA se znajdejo na robu druge državljanske vojne. Neobičajno ostra in nadvse duhovita satira na temo priseljevanja in večkulturnosti, ki so ji ZDA nekoč postavljale spomenike (kip svobode), nato pa se je spremenila v nadlogo.
Kopija Avstrijskega filmskega muzeja.
9.10. sreda
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Vojački (Small Soldiers)
Joe Dante, ZDA, 1998, 35mm, 2.35, barvni, 109', bp
Tovarna igrač svoj najnovejši tržni izdelek, serijo plastičnih figuric vojakov, opremi s pravo vojaško tehnologijo, da bi igrače oživele, dobile dar govora in postale bolj prepričljive in mikavne za otroke. Vendar se eksperiment izrodi, vojački se ozavestijo in pričnejo obnašati kot pravi vojaki, ki se podajo na rušilni pohod po predmestju. Joe Dante seveda ni mogel iz svoje subverzivne kože in pod krinko nedolžne mladinske fantazije tako preži jedka kritika militarizma vseh vrst. Nekateri ugledni kritiki (Jonathan Rosenbaum) so šli celo tako daleč (in pri tem niti ne pretiravali), da so Vojačke razglasili za enega najboljših ameriških protivojnih filmov in idealno protiutež nacionalističnemu militarizmu istega leta posnetega Reševanja vojaka Ryana Stevena Spielberga. Kopija Avstrijskega filmskega muzeja.
21.00
Klasiki
Steze slave (Paths of Glory)
Stanley Kubrick, ZDA, 1957, 35mm, 1.66, čb, 87', svp
Skupina francoskih vojakov pod vodstvom polkovnika Daxa (Kirk Douglas) se v prvi svetovni vojni upre nesmiselnim, samomorilskim ukazom generalov iz zaledja in odvrže orožje. Na vojnem sodišču, kjer so obtoženi veleizdaje in strahopetnosti, jih nato brani polkovnik Dax. Eden najbolj učinkovitih in znamenitih protivojnih filmov vseh časov, ob svojem času tudi kontroverzen, posnet po resničnih dogodkih.
10.10. četrtek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Piranha
Joe Dante, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 95', bp
Dantejev samostojni celovečerni prvenec, posnet za notoričnega Rogerja Cormana, se na prvi pogled kaže kot miniaturna, cenena, rečna kopija takrat popularnega Spielbergovega Žrela, v kateri ljudožerskega morskega psa nadomestijo nič manj krvoločne mesojede ribe. Vendar uspe Danteju utrujene žanrske obrazce križati s pristno ekološko noto, predvsem pa z ironično samorefleksijo. Pri tem mu je nedvomno v pomoč tudi lucidni tekst Johna Saylesa, takrat zgolj nadobudnega scenarista, danes pa enega vodilnih ameriških avtorjev političnega filma. Piranho je opazil tudi Spielberg, se nad filmom navdušil in Danteja kmalu zatem povabil v prvo hollywoodsko ligo.
21.00
Klasiki
Piranha II (Piranha II: The Spawning)
James Cameron, ZDA/Italija/Nizozemska, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Ceneno nadaljevanje poceni kulta, v katerem piranhe mutirajo, dobijo krila in svojo ljudožersko požrtijo preselijo na kopno. Celovečerni prvenec Jamesa Camerona. »Življenje se je začelo v vodi. Cameronov opus se začne v morju: Piranha 2. Piranha postane primitivni terminator, ki v Terminatorju mutira v futurističnega state-of-the-art kiborga. V Osmem potniku 2 se kiborg razmnoži v krdelo vesoljskih pošasti. Michael Biehn, ki v Terminatorju beži pred terminatorjem in ki v Osmem potniku 2 terminira vesoljske terminatorje, v Breznu mutira v terminatorja, v psihopatskega tjulnja mornarice (Navy SEAL). Arni, veliki Terminator, se v Terminatorju 2 in Resničnih lažeh spreobrne in civilizira – prilagodi. Tako da lahko v Titaniku v terminatorja mutira pohlepni kapitalist, ameriški aristokrat (Billy Zane), ki sadistično preganja ljubimca. Terminator je končno doma.« Marcel Štefančič, jr.
11.10. petek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Rjovenje (The Howling)
Joe Dante, ZDA, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 91', bp
Da bi okrevala po travmatičnem srečanju s serijskim morilcem, se televizijska novinarka odpravi na terapevtski počitek v osamljeno obalno naselje. To je žal obljudeno z zloveščimi čudaki, iz bližnjih gozdov pa se ponoči razlega rjovenje. V svojem drugem celovečernem filmu, ki ga podpisuje samostojno, Dante za volkodlake naredi to, kar je v Piranhi naredil za piranhe, pri čemer mu je ponovno v pomoč scenarij Johna Saylesa, zdaj že uveljavljenega avtorja na neodvisni sceni. Klasična grozljivka, ki jo odlikujejo za tiste čase izjemni posebni učinki, je tako oplemenitena s satirično, postmoderno noto. Tako kot Piranha, ki je do danes spočela štiri nadaljevanja, tudi Rjovenje postane popkulturni fenomen in dobi kar sedem nadaljevanj.
21.00
Klasiki
Volkovi (Wolfen)
Michael Wadleigh, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 115', sp
Newyorški policist (Albert Finney) preiskuje serijo brutalnih umorov s priokusom okultnega. Zdi se, kot da bi žrtve raztrgala velika žival. Eden prvih in bolj uspešnih filmov, ki je kapitaliziral na uspehu Dantejevega Rjovenja, se mitološke teme loti na dramatičen, mračen, poduhovljen način in prekletstvo volkodlaka poveže z verovanji severnoameriških staroselcev.
12.10. sobota
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Joe Dante
Rokenrol gimnazija (Rock'n'roll High School)
Allan Arkush, Joe Dante, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 93', bp
V času, ko se je udinjal za Rogerja Cormana, je Joe Dante svoje režijske spretnosti posojal tudi tujim filmom, pri čemer je bil njegov doprinos praviloma tako močan, da ti filmi upravičeno veljajo za deloma njegove, čeprav je ostal uradno nepodpisan. Najlepši takšen primer je podzemna klasika Rokenrol gimnazija, kjer je Dante prevzel režijsko taktirko, ko se je od izčrpanosti zgrudil prvotni režiser Allan Arkush, in v treh dneh dokončal film. Odbita anarhična glasbena komedija pripoveduje zgodbo o dijakih srednje šole, ki se pod vodstvom kultnega ansambla Ramones uprejo konservativni šolski administraciji in zasedejo gimnazijo. Joey, Johnny, Dee Dee in Marky Ramone v filmu igrajo sami sebe.
13.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Jože Bevc: Smešno resne plati življenja
Morje je dobro
Jože Bevc, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 9'
Jeklene brigade
Jože Bevc, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 17'
Bizoviške perice
Jože Bevc, Slovenija, 1959, 35mm, čb, 8'
Mlaj
Jože Bevc, Slovenija, 1960, 35mm, čb, 10'
Izkopana bojna sekira
Jože Bevc, Slovenija, 1961, 35mm, čb, 11'
Dediščina bratov Lumière
Jože Bevc, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Vikend
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 10'
Občan Urban
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 13'
Poslednji pešec
Jože Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 11'
Kraljevi brivec
Jože Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Jože Bevc: Smešno resne plati življenja
To so gadi
Jože Bevc, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 95'
V ljubljanski predmestni hiši živi avtobusni šofer Štebe (Bert Sotlar), vdovec s petimi sinovi (Radko Polič, Dare Valič, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Bogo Sajovic), za katere skrbi gospodinja Rozi (Majda Potokar). Živahni in navihani fantje spravljajo s svojimi potegavščinami v obup tako Rozi kot vso sosesko. Burka z mestne periferije in eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov vseh časov. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
15.10. torek
17.00
Podelitev nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in žanrske nagrade Društvo podeljuje prvič. Vljudno vabljeni! Vstop prost.
19.00
Retrospektiva: Joe Dante
Pobegle hčere (Runaway Daughters)
Joe Dante, ZDA, 1994, video, 1.37, barvni, 83', bp
Trojka najstnic, razočaranih nad konservativnim vzdušjem malega mesteca, v katerem prebivajo, in razsrjenih nad fantom ene izmed njih, ki punci najprej napravi otroka, nato pa pobegne v vojsko, jo mahne čez Ameriko, da bi ujele plašnega mladca in ga soočile z odgovornostjo. Na poti trčijo ob resničnost razrednega, rasnega in spolnega boja, ki se bohoti pod zloščeno površino Združenih držav Amerike petdesetih let prejšnjega stoletja. Odtrgana cestna komedija je priredba istoimenske nizkoproračunske drive-in klasike iz leta 1956.
21.00
Klasiki
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
Kansas, 1928. Mlada, lepa in občutljiva Deanie (Natalie Wood) je zaljubljena v Buda (Warren Beaty), sina lokalnega mogotca. Oba mlada človeka živita v globokem spoštovanju do svojih staršev in prevladujočih moralnih nazorov takratnega časa. Stvari se zapletejo, ko Bud od svojega dekleta zahteva spolne odnose, ona pa bi rajši počakala na poroko. Obupani Bud se zateče v objem druge. »Meščanski puritanizem in materializem pravzaprav nezadržno vodita junaka Razkošja. Kazan predstavlja mlad par, ki želi videti jasno, vedeti, kako naj živi, kaj je dostojno in kaj ne skruni njunega občutka za lepoto in poštenje; vse to je prikazano skozi oči depresije v Ameriki poznih dvajsetih let, ki je svet spremenila čez noč. /.../ Kazan nam s svojim filmskim stilom, še posebej z oblikovanjem igralskih vlog, predstavlja svetove, v katere vstopajo tolikokrat omenjeni divji, včasih presenetljivo novi, pa zato tem okrutnejši trenutki, skozi katere se ljudje razvijajo, dopolnjujejo, pa tudi ugašajo ob napačnih izbirah. Obnemorejo.« Matjaž Klopčič
16.10. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge/Film noir
Kino-katedra za pedagoge začenja program analitične obravnave nekaterih ključnih zgodovinskih filmskih gibanj in z njimi povezanih konceptov, njihovih značilnih izraznih sredstev ter poglavitnih ustvarjalnih prijemov z vpogledom v poglavitne dejavnike ameriškega filma noir. Razlog za umestitev (pod)žanra »trdih« detektiv na začetek projekta je njegov izjemen vpliv na vizijo »avtorskega filma« in na vrsto povojnih evropskih filmskih gibanj. Delavnico sestavlja uvodno predavanje, projekcija kultne noir klasike Globoko spanje in razprava po projekciji, v kateri bodo sodelujoči lahko izmenjali tudi izkušnje lastnih prizadevanj za uvajanje filmske umetnosti v izobraževalni proces.
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete v zarote aristokratske združbe. Ključno vlogo pri tem odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih kriminalk Raymonda Chandlerja. Vstop prost.
21.00
Trije redi časa
Dragan Živadinov: Strategija objektila: Molitveni stroj Noordung
Molitveni stroj Noordung (1992) je znamenita predstava režiserja Dragana Živadinova, s katero je – po delu v Gledališču sester Scipiona Nasice ter Rdečemu pilotu – na monumentalen način začel tretjo fazo svoje gledališke in umetniške poti, zaznamovano z delom Hermana Potočnika Noordunga. Projekt je nastal v produkciji Opere in baleta SNG Ljubljana ter Cankarjevega doma in predstavlja prvi in na žalost edini primer sodelovanja med dvema največjima nacionalnima zavodoma na področju kulture s sodobnimi umetniškimi ustvarjalci, ki prihajajo iz nevladnega sektorja. Molitveni stroj Noordung je izjemno sublimna predstava močne gledališke, plesne, vizualne in glasbene govorice ter zagotovo ena najbolj pomembnih in markantnih predstav konca 20. stoletja. Strategija objektila: Molitveni stroj Noordung je večer, na katerem bo Dragan Živadinov izvedel komentirano različico izvirne predstave, podkrepljeno z videoposnetkom predstave ter grafičnimi shemami, ki bodo podrobno osvetlile vsebinske in produkcijske okvirje nastajanja predstave. Produkcija: Zavod Delak. Koprodukcija: Maska Ljubljana (v okviru manifestacije Trije redi časa). Več na www.maska.si.
17.10. četrtek
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Sinovi velike medvedke (Die Söhne der großen Bärin)
Josef Mach, NDR, 1966, 35mm, barvni, 97', svp
Indijanskemu plemenu Dakota beli okupator najprej zagotovi, da lahko ostanejo na Črnih gričih, kjer pleme že od nekdaj prebiva. Belci nato tam odkrijejo zlato in sklenejo domorodce pregnati. Pokvarjeni beli priseljenec Rdeča lisica od poglavarja indijanske skupine Medvedi zahteva lokacijo zlate jame. Poglavar molči in vpričo njegovega sina (Gojko Mitić) ga Rdeča lisica zakolje. Sin se priseže maščevati. Eden ključnih in najbolj uspešnih vzhodnonemških vesternov, ki je iz jugoslovanskega gastarbajterja v Vzhodni Nemčiji Gojka Mitića napravil evropsko filmsko zvezdo in tlakoval pot seriji sorodnih vesternov, v katerih mesto heroja namesto belega zavojevalca zaseda rdeči staroselec. V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola. Obenem ga muči vprašanje neuslišane ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
18.10. petek
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Tecumseh
Hans Kratzert, NDR, 1972, 35mm, barvni, 108', svp
Severna Amerika, začetek 19. stoletja. Beli priseljenci z avtohtonim prebivalstvom redno sklepajo goljufive pogodbe in jih ropajo zemlje. Guverner Indiane Harrison v kratkem času sklene rekordnih petnajst pogodb in praktično vse tamkajšnje indijanske skupnosti prežene na nerodoviten zahod. Poglavar Tecumseh (Gojko Mitić) se temu upre in leta 1811 vse Indijance poveže v plemensko zvezo ter njihova preostala ozemlja razglasi za komunalno last velike indijanske konfederacije, novo neodvisno severnoameriško državo. Miroljubnim namenom Indijancev se lakomni guverner zoperstavi z orožjem in pobije vse Indijance, vključno z vizionarskim Tecumsehom. Posneto po resnični zgodbi. V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo. »Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
19.10. sobota
19.00
Vikend vzhodnonemškega vesterna
Krvna brata (Blutsbrüder)
Werner Wolfgang Wallroth, NDR, 1975, 35mm, 99', svp
Leta 1864 evropski kolonizatorji v Severni Ameriki napadejo staroselsko pleme, požgejo njihovo šotorišče in pobijejo vse prebivalce. Eden izmed vojakov (Dean Reed) se temu početju upre in iz protesta zažge ameriško zastavo, za kar ga nadrejeni obsodijo na smrt. Vojak uspešno pobegne iz zapora, pri čemer reši in se zaljubi v mlado Indijanko. Njen brat (Gojko Mitić) zvezi sprva nasprotuje, nato pa se z belim dezerterjem spoprijatelji. Družno se spopadeta z novim valom kolonizatorjeve vojske, ki medtem nadaljuje z etničnim čiščenjem pokrajine.
V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.
21.00
Film noir
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo vdovo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo.
20.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA
Osebno življenje skulpture
Igor Prodnik, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 13'
Nikar kjerkoli čez cesto
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
Projekt Kras
Franci Slak, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 8'
Ristanc
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 14'
Rondo
Gregor Tozon, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 8'
Avtomat
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
Valcer za Tavžentarjeva dva
Jaka Judnič, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 5'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
20.00
Teden japonskega samurajskega filma
Nindže (Shinobi no mono)
Satsuo Yamamoto, Japonska, 1962, 35mm, 2.35, čb, 104', svp
Ob koncu državljanske vojne na Japonskem v 70. letih 16. stoletja se v provinci Iga nahaja veliko število izurjenih mojstrov borilnih veščin, ki so razporejeni pod dva gospodarja in nastanjeni v dve trdnjavi. Kot bi trenil z očesom, se obe tolpi morilcev zapleteta v krvav klobčič prevar, izdajstev, dvojne igre in smrti. Eden ključnih japonskih filmov o legendarnih nindžah, bojevnikih z domala nadnaravnimi sposobnostmi, ki so se pojavili v obdobju državljanske vojne in nato usodno zaznamovali fevdalno zgodovino otoške civilizacije. Orjaška domača uspešnica, ki ji je sledilo kar sedem nadaljevanj.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
22.10. torek
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Vrnitev nindž (Zoku Shinobi no mono)
Satsuo Yamamoto, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, čb, 93', svp
Prvo nadaljevanje nadvse uspešnega, pionirskega nindža filma Nindže je umeščeno v leto 1582 in pripoveduje resnično zgodbo o velikem japonskem generalu Nobunagu Odi. Ta je eden redkih posameznikov, ki preživi sicer vedno smrtonosni napad nindže. Iz maščevanja sklene provinco Iga očistiti vseh zamaskiranih morilcev. Nindže se kakopak ne uklonijo tako zlahka. Tako kot Nindže je tudi Vrnitev nindž posneta po seriji romanov Tomoyoshija Murayame, ki je poleg pisateljevanja deloval tudi kot eden osrednjih japonskih akterjev na področju socialističnih in avantgardnih kulturniških gibanj. Ker je bil levičar po srcu tudi režiser Yamamoto, so njegovi filmi o nindžah prežeti z idejo proletarskega socializma, nindže pa nastopajo kot hrabri borci zoper izkoriščanje in avtoriteto.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Igralčevo maščevanje (Yukinojo henge)
Kon Ichikawa, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 113', svp
Sloviti igralec Yukinojo, specializiran za igranje ženskih vlog v japonskem klasičnem plesnem gledališču kabuki, med turnejo po državi nekega dne naleti na tri moške, ki so pred dvajsetimi leti povzročili smrt njegove družine. Igralec se sklene maščevati, pri čemer mu je v veliko pomoč dejstvo, da ni spreten zgolj na odru, marveč je tudi nadvse vešč mečevalec. Veličastna, vizualno osupljiva klasika japonskega samurajskega filma. »Ichikawa je bil izjemno plodovit in komercialno uspešen ter je spretno menjaval stil. Pogosto je uporabljal osupljive tehnične trike, v Igralčevem maščevanju razsrediščene kompozicije na širokem platnu.« David Bordwell
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
23.10. sreda
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Junaška kronika klana Sanada (Sanada fuunroku)
Tai Kato, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 90', svp
Osaka, začetek 17. stoletja. Ko se poleže prah po veliki bitki med lokalnima šogunoma, med trupli tava samo še skupina osirotelih otrok in zbira kose oklepov. Pot jim nenadoma prekriža Sasuke, deček z magičnimi sposobnostmi, ki zase trdi, da je na Zemljo dospel z meteorjem. Mlada sirota Okiri se nemudoma zaljubi v nenavadnega dečka, vendar jo ta zavrne, češ da je njegova skrivnostna usoda na Zemlji preveč pomembna in jo lahko izvrši le sam. Nenavadna, mestoma absurdna mešanica samurajskega filma, komedije in znanstvene fantastike, ki se v eksplicitno politično branje ponuja kot alegorija za hkrati energično in izgubljeno japonsko mladež šestdesetih, razočarano nad napakami očetov in negotovo glede prihodnosti, ki jo še vedno krojijo isti očetje. V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Potepuški samuraj (Kaze no bushi)
Tai Kato, Japonska, 1964, 35mm, 1.85, barvni, 95', svp
Skrivni agent šogunata Tokugawa je odposlan v pokrajino Kishu, kjer mora najti in pri življenju ohraniti pomembno princeso, ki se skriva v teh krajih. Princesi je za petami vrsta političnih frakcij. Tajni agent, sicer izurjen samuraj, princeso kmalu najde in uspešno obrani pred napadi sovragov, vendar se obenem vanjo tudi zaljubi, kar predstavlja hudo kršitev takratnih družbenih norm. Tragična mešanica nesojene romance in samurajske akcije.
V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
24.10. četrtek
19.00
Teden japonskega samurajskega filma
Čudne prigode samuraja vohuna (Ibun Sarutobi Sasuke)
Masahiro Shinoda, Japonska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 100', svp
Čudne prigode samuraja vohuna pripoveduje izmišljeno zgodbo o sledilcih resničnega japonskega generala Yukimure Sanade iz začetka 17. stoletja, enega najbolj zaslužnih posameznikov za radikalna spreminjanja japonskega političnega zemljevida tistega časa. V rokah Masahira Shinode, ki je samurajskim filmom Akire Kurosawe javno očital, da se jemljejo preresno, je ta zgodba podana na izrazito stiliziran, zvočno in vizualno izjemno domiseln način, kar film trga iz domene čistega žanra in umešča v sfero takratnega japonskega novega vala. V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske.
21.00
Teden japonskega samurajskega filma
Mračni samuraj (Tasogare Seibei)
Yoji Yamada, Japonska, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 129', sp
Seibei Iguchi je vdovec, samuraj nižjega stanu, ki v sredini 19. stoletja na Japonskem živi svoje ponižno, umirjeno življenje. Edina skrb, ki jo ima, sta mama in dve hčerki, ki ju obožuje. Ko se soseda, ki jo že dolgo časa prikrito ljubi, loči od svojega nasilnega moža, se njegova prihodnost za hip zazdi svetlejša. Vendar ga tradicionalna samurajska pravila prisilijo v dejanja, ki vodijo v tragedijo. Novodobna samurajska klasika, lahko tudi japonska verzija prelomnega vesterna Neoproščeno.
25.10. petek
19.00
Animateka
Hiša pravljic (Kérity, la maison des contes)
Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 76', svp
Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela njihova teta Elenora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. V Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepelka, Aladin, Kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljčica, Obuti maček, Deklica z vžigalicami, Peter Pan, Lačko in Grozovilda. Animirani celovečerec z zdravim odmerkom magičnega realizma. Film z ekspresivno likovno zasnovo, čustveno in učinkovito glasbo ter prepričljivo zgodbo o pomenu literarnih temeljev za odraščajoče otroke.
21.00
Klasiki
Amityville – Hiša groze (The Amityville Horror)
Stuart Rosenberg, ZDA, 1979, 35mm, 1.85, barvni, 117', sp
Po resnični zgodbi posneta pravljica o mladoporočencih s tremi otroki, ki se preselijo v staro hišo, kjer je bil pred leti zagrešen strahoten zločin. Zli duhovi, ujeti v preklete sobane, se znesejo nad mlado družino. Žanrska klasika sedemdesetih, ki je stereotipno in že ničkolikokrat upodobljeno legendo o hiši duhov prvič posodobila z zavratnimi, nazornimi posebnimi učniki.
26.10. sobota
11.00
Matineja/Animateka
Hiša pravljic (Kérity, la maison des contes)
Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 76', svp
Glej petek 25.10. ob 19.00.
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Glej torek 3.9. ob 19.00.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 71' (24fps), nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Glej torek 3.9. ob 21.00.
27.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Gabrijel Stupica
Vojko Duletič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 10'
Srečno Novo leto
Rajko Ranfl, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
Ženski akt
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
Besedni zaklad
Jože Bevc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 3'
Jutri je Novo leto
Bojan Jurc, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
O samoupravljanju
Tone Rački, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 11'
Romanca ali anatomija sanj
Vasko Pregelj, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Kala
Andrej Hieng, Slovenija, 1958, 35mm, 1.37, čb, 81'
Na pustnem plesu v hribovski vasi kmet Krel (Slavo Švajger) prejme poziv v vojsko. Mlad ljubezenski par, Ana (Helena Kordaš) in Andrej (Jure Doležal), se odpelje s sanmi, za njima steče Andrejeva psica Kala, ki se v zimski noči spopade z volkom. Pojavijo se nemški tanki, vračajo se vojaki jugoslovanske vojske, med njimi je tudi nekdo, ki se predstavlja kot »filozof«. Alegorična poema o vojni. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
29.10. torek
19.00
Retrospektiva: Joe Dante/Leto kina
Matineja (Matinee)
Joe Dante, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', bp
Mestece na Floridi, konec leta 1962. Medtem ko se država nahaja v usodnem primežu kubanske raketne krize, v mestece prispe mali filmski promotor (John Goodman) in na raznorazne inventivne načine promovira svojo najnovejšo nizkoproračunsko grozljivko. Matineja, bržkone najbolj intimen film Joeja Danteja, se v gledanje ponuja kot mešanica nostalgične zgodbe o odraščanju in ljubezenskega pisma določenemu obdobju kina in tipu žanrskega filma, kakršnega pooseblja kultni režiser, producent, scenarist in promotor William Castle.
Film bo uvodoma predstavil Bruce Goldstein, filmski zgodovinar, kustos (Film Forum v New Yorku), ustanovitelj produkcijske hiše Rialto Pictures. V sodelovanju z Nočjo grozljivk v Kinodvoru.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – predpremiera!
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku hudo kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
- »Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« John Steinbeck
- »Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« Woodie Guthrie
30.10. sreda
19.00
In memoriam: Eric Hobsbawm/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Glej torek 29.10. ob 21.00.
Projekciji sledi okrogla miza z naslovom Po Hobsbawmu – marksizem in zgodovinopisje pri nas. Dela slavnega britanskega marksističnega zgodovinarja Erica Hobsbawma nam ponujajo edinstveno izhodišče za razlago sodobnega sveta, t. j. nasprotij, ki jih je izzval razvoj kapitalizma in ki se vlečejo skozi dolgo obdobje imperializma, svetovnih vojn, revolucij, restavracij vseh vrst do današnjih dni. Na okrogli mizi si bomo po njegovem zgledu zastavili vprašanje, kako prebrati slovensko zgodovino, t. j. preteklost in sedanjost, iz gledišča razrednih bojev? Katere ideološke in politične ovire nas čakajo na tej poti? In naposled, kako vključiti slovensko zgodovino v svetovno zgodovino? Velika kriza je doslej razgalila, da boji delovnih ljudi s kapitalom niso zgolj eni od mnogih ne preveč pomembnih konfliktov modernih družb, kot so si na Slovenskem desetletja na vse kriplje prizadevale prikazati politične, civilnodružbene in akademske elite, temveč da med njimi zavzemajo osrednje mesto. Silovito neoliberalno ofenzivo na Slovenskem številni uporniški akterji tako vse pogosteje razlagajo kot napad na pridobitve delavskih bojev. »Socialne pravice so izborjene, ne podeljene!« odločno sporočajo sindikati v času reformnih mrzlic. Vprašanje se tedaj glasi, kakšni so v resnici bili zgodovinski delavski boji? Pogovarjali se bodo: dr. Lev Centrih, dr. Tomaž Jurca, dr. Jernej Kosi, dr. Božo Repe.
V sodelovanju z Založbo Sophia. Vstop prost.
31. 10. četrtek
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
