Program slovenske kinoteke – maj 2013
1.5. sreda
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. četrtek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. petek
19.00
Praznik dela
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti.
»Briljanten niz komičnih domislic in skečev. Nedvomno filmski dogodek leta.« Thornton Delehanty, New York Post, 1936
»Te dni je rahlo nenavadno opazovati, kako se ustnice igralcev premikajo, glasov pa ni slišati, vendar je odsotnost zvoka domala neopazna, ko film režira Chaplin.« Frank S. Nugent, The New York Times
21.00
Praznik dela
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Druga svetovna vojna se je ravno končala in v neki vasi v Nemčiji pri bogatem kmetu ostane skupina sovjetskih vojakov. Kmet jih veselo sprejme, z njimi proslavlja mir in si pridobi njihovo zaupanje. Hkrati pa se boji za lastno življenje, saj med vojno njegove roke niso ostale čiste. Malo znana, spregledana mojstrovina velikega sovjetskega umetnika Marlena Hucijeva (Imam dvajset let, Julijski dež), v kateri predvsem pokaže, da je sposoben s svojim nezamenljivim poetičnim dotikom prežeti tudi dela po naročilu – Bil je mesec maj je namreč nastal po naročilu moskovske televizije, ki je s filmom želela obeležiti petindvajsetletnico konca velike vojne.
4.5. sobota
19.00
Praznik dela
Delo (Work)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 19', svp
Charlie je pomočnik soboslikarja in tapetnika. Med vožnjo z vozom na delo in v hiši, ki naj bi jo z mojstrom prebelila, povzroči kup nevšečnosti sebi in drugim.
Cirkus (The Circus)
Charles Chaplin, ZDA, 1928, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Mali potepuh (Chaplin) se znajde v cirkusu, kjer ga nemudoma začne preganjati policija, misleč, da je potepuh tudi zmikavt. Celovečerec Cirkus je prvi film, ki je Chaplinu prinesel oskarja, čeprav se nagrada takrat še ni imenovala tako. Posebno nagrado Akademije je Chaplin prejel za "vsestranskost in genialnost pri pisanju scenarijev, režiranju in produciranju".
"Cirkus Charlesa Spencerja Chaplina predstavlja čistokrvni, neomadeževani užitek od samega začetka do konca. Gre za bučen, srčen, srečen film, v katerem neprimerljivi Charlie ponuja neprimerno več smeha kot solz. Vsak kolut tega filma je razodetje humorja. Film je brez predaha spontan, inteligenten. Nič se ne vleče, noben del ni nepotreben." Irene Thirer, New York Daily News, 1928
21.00
Praznik dela
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Mlada, neuveljavljena, pa zato nadvse nadarjena balerina Victoria Page (Moira Shearer) se pridruži znamenitemu baletnemu ansamblu, kjer si kmalu izbori glavno vlogo v novi baletni predstavi Rdeči čeveljci, zasnovani po istoimenski pripovedki Hansa Christiana Andersena. Idilično zgodbo o uspehu zagreni in naposled usodno popači dilema med romantično ljubeznijo in trdim kariernim delom. Victoria se namreč na vso moč zaljubi v briljantnega mladega skladatelja Juliana Crasterja (Marius Goring), avtorja glasbe za baletno predstavo, kar pa nikakor ni po godu ravnatelju baletne skupine Borisu Lermontovu (Anton Walbrook), ki je obsedeno prepričan, da je življenje majhna cena, ki jo je potrebno plačati za umetnost. Eden najlepših in obenem najbolj tragičnih filmov vseh časov.
5.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.5. ponedeljek
17.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani/Okrogla miza
Tri predstavitve. Predstavitev režiserja Črnih ptic Eduarda Galića, ki jo bosta vodila Juraj Kukoč iz Hrvaške kinoteke (HK) in Tatjana Rezec Stibilj iz Slovenskega filmskega arhiva pri arhivu Republike Slovenije (SFA). Predstavitev skupnega projekta restavracije Črnih ptic, o katerem bosta govorila vodji HK in SFA, Carmen Lhotka in Lojz Tršan. Predstavitev tehničnega postopka, ki ga bosta vodila hrvaški in slovenski partner pri digitalizaciji filma, Tomislav Vujović iz Vizij Zagreba in Bojan Mastilovič iz Restarta Ljubljana.
19.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani
Črne ptice (Crne ptice) – restavrirana verzija
Eduard Galič, Hrvaška, 1967, 35mm, čb, 91', bp
Poslednji dnevi druge svetovne vojne in poizkus ustašev, da ujetnike nekega koncentracijskega taborišča pobijejo, preden pridejo osvoboditelji. Vlak z zaporniki bi moral biti spuščen v zrak ob eksploziji mine, ko bi se zapeljal čez most. To nalogo naj bi opravilo šest zapornikov, ki akcije ne izvedejo in rešitev sotrpinov plačajo s svojimi življenji. Hrvaška klasika je začinjena tudi s slovensko noto: koproducent filma je bilo ljubljansko podjetje Viba, direktor fotografije pa slovenski mojster Mile de Gleria.
21.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani
Sunt lacrimae rerum
Eduard Galić, Hrvaška, 1965, 35mm, čb, 11'
Predvečer (Predvečerje)
Eduard Galić, Hrvaška, 1966, 35mm, čb, 14'
Klesarji (Klesari)
Eduard Galić, Hrvaška, 1968, 35mm, čb, 9'
Quorum
Eduard Galić, Hrvaška, 1988, video, barvni, 15'
Program sta pripravila Hrvaška kinoteka in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
7.5. torek
17.00
Posvečeno: Žarko Laušević/Okrogla miza
Ob slovenskem prevodu avtobiografije Leto mine, dan nikoli. Knjigo je na podlagi svojih zaporniških zapiskov napisal Žarko Laušević, v drugi polovici osemdesetih eden najbolj perspektivnih in nadarjenih mladih igralcev bivše Jugoslavije in pozneje novonastale federacije. Med liki, ki jih je upodobil, se ga večina gotovo spomni kot Šilja iz kultne jugoslovanske nadaljevanke Sivi dom (1984–85), ali kot partizanskega poročnika iz filma Oficir z vrtnico – za vlogo je bil nagrajen s puljsko zlato areno. Toda leta 1993 se mu je sredi blesteče filmske in gledališke igralske kariere življenje nenadoma obrnilo na glavo. V Podgorici je bil namreč vpleten v pretep, v katerem je v samoobrambi ubil dva fanta in enega huje ranil. Tragedija je sovpadla s krvavim razpadom Jugoslavije, ki ga je od leta 1993 naprej Laušević preživljal v zaporu. Leto mine, dan nikoli utripa v ritmu avtorjevega osebnega doživljanja, neposredno. O Žarku Lauševiću in njegovi avtobiografiji se bodo pogovarjali Miljenko Jergović, Svetozar Cvetković, Radko Polič in Dušan Jovanović. Vstop prost.
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Oficir z vrtnico (Oficir sa ružom)
Dejan Šorak, Jugoslavija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 108', sp
Malo po koncu druge svetovne vojne se partizanski oficir Petar Horvat (Žarko Laušević) s svojim dekletom Ljiljano vseli v zagrebško mestno stanovanje, katerega lastnica je Matilda Ivančić, mlada vdova. Ta začne kmalu privlačiti Petra, vendar ljubezenska zveza partizanskega oficirja z meščansko gospo kmalu skrene na nesrečno pot.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Marlene Dietrich, srečno poročena žena visokega vladnega uradnika, se zaplete v takisto srečno romanco s prikupnim neznancem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je odličen in star prijatelj njenega moža. Tenkočutna komedija zmešnjav in prvovrstna ljubezenska zgodba v isti sapi pokaže mojstra Lubitscha na vrhuncu moči.
»Šale so tihe – vse dokler (značilno za Lubitscha) sam slog ne postane šala.« James Harvey
8.5. sreda
16.00
Filmski teden Evrope/Okrogla miza
Filmsko podnaslavljanje v evropskem prostoru
Namen okrogle mize je predstaviti tradicijo in prakso filmskega podnaslavljanja v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru – tako z vidika vloge, ki jo ima pri izboljševanju mednarodnega obtoka evropskih filmov, kot z vidika vpliva podnaslavljanja na jezikovno znanje in zavedanja o pomenu jezikovne raznolikosti v različnih evropskih državah. Na okrogli mizi bodo sodelovali vodilni slovenski in tuji strokovnjaki s področja podnaslavljanja in izobraževanja bodočih podnaslavljalcev, filmske distribucije in ohranjanja filmske dediščine: Gian Luca Farinelli, direktor Kinoteke v Bologni, Laëtitia Kulyk, MEDIA koordinatorica pri Europa Cinemas, doc. dr. Silvana Orel Kos z oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete in mag. Urša Vogrinc Javoršek, koordinatorica projekta Podnaslavljanje in učenje jezika na Filozofski fakulteti. Pogovor bo vodila Anja Naglič. Vstop prost.
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Brata po materi (Braća po materi)
Zdravko Šotra, Jugoslavija, 1988, 35mm, barvni, 104', sp
Veselin (Slavko Štimac) na maturantski zabavi v navalu srda ubije vrstnika in pristane v zaporu. Tam si začne dopisovati s polbratom (Žarko Laušević), ki je že pred časom prebegnil v Avstrijo. Brat po materi mu osvetli zagonetno in nesrečno družinsko zgodovino, v ospredju katere tiči etnični antagonizem med Srbi in Hrvati, ki se vleče še iz časov druge svetovne vojne in zdaj grozi, da bo ponovno izbruhnil na plano. Tragična prerokba jugoslovanskih vojn, ki so sledile le nekaj let po premieri filma.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda; posebna nagrade žirije v Berlinu 1965.
9.5. četrtek
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Igmanski marš
Zdravko Šotra, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.85, barvni, 98', sp
Zgodba se odvija konec januarja leta 1942 v Romuniji. Prva proletarska brigada se znajde v težki situaciji. Obkolijo jo nemške sile. Štab brigade se odloči za izredno težko in nevarno akcijo, ki je žal tudi edina. Potrebna bo pot mimo Sarajeva, preko gore Igman, po globokem snegu. Tudi mraz ni v veliko pomoč. Ta marš postane legenda, štirideset vojakov prestavijo v bolnišnico v Foči, kjer so junaško preživeli različne amputacije zmrznjenih delov telesa. Vse amputacije so bile opravljene brez narkoze. Ena prvih, resda obrobnih filmskih vlog Žarka Lauševića.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
To malo duše (Ovo malo duše)
Ademir Kenović, Jugoslavija, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 78', bp
Zgodba o siromašni družini, ki po koncu druge svetovne vojne životari v odročni bosanski vasici. V spletu nesrečnih okoliščin, med katerimi osrednje mesto zavzema materina smrt, članom družine še vedno uspe zadržati srečo, vero in upanje v boljši jutri, pa čeprav je oboje pogojeno z otroško preprostostjo in naivnostjo skupine odraščajočih dečkov, protagonistov dogajanja. Običajni pripetljaji, smešni, ljubezenski in žalostni, so polni nostalgije po nečem, kar je tako blizu in obenem nedostopno.
10.5. petek
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Lepota pregrehe (Lepota poroka)
Živko Nikolić, Jugoslavija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 112', sp
V zaostalih vaseh črnogorskega krasa še vedno velja običaj, da mož nezvesti ženi na glavo položi hlebec kruha in jo nato ubije s kijem. V takem okolju živi mlad zakonski par, zaobljubljen dosmrtni zvestobi. Živita siromašno življenje, zato z veseljem sledita primeru znanca, ki je za lahkim zaslužkom odšel na primorje. Mladi mož se zaposli v solinah, ona pa kot snažilka v nudističnem kampu. Tradicionalno vzgojeno dekle je zgroženo nad goloto, predvsem ko pospravlja apartma dveh tujcev, ki ju njena zmedenost zabava. Pod njunim vplivom začne se dekle postopoma seksualno osvobajati.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Čakajoč na srečo (Heremakono)
Abderrahmane Sissako, Mavretanija/Francija, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 96', sp
Nouadhibou je obmorska vasica na mavretanski obali. Tam se med snežno belimi hišami in melodično glasbo, ki prehaja iz generacije v generacijo, med čakanjem na domnevno srečo prepletajo življenjske poti. Sedemnajstletni Abdallah pred odhodom v Evropo obišče svojo mater. Ker ne govori tamkajšnjega jezika, postane melanholični mladenič tujec v svoji deželi. Bolj kakor tradicionalne barvne tkanine ga zanima zadnja evropska moda. Skriva se pred vaškimi običaji in slavji. A vseeno Abdallah opazuje ganljivi svet, ki mu je povsem neznan: bridkosti mladega senzualnega dekleta Nane; romantične karaoke kitajskega emigranta; težave starega obrtnika Maate z električnim omrežjem in osirotelega dečka Khatra z naravno sposobnostjo, da zbudi upanje in nežnost. Poetičen in nežen portret vasice na mavretanski obali, tranzitnega pristanišča, kjer ljudje čakajo na srečo. Film o upanju in osamljenosti, melanholičen in veder.
11.5. sobota
17.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul/Ob stoletnici rojstva Jožeta Galeta
Kekčeve ukane
Jože Gale, Slovenija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 78'
V tretjem filmu iz niza o Kekcu divji lovec Bedanec (Polde Bibič) neusmiljeno pobija živali, kar ni všeč modrecu Vitrancu (Jože Zupan), zato mu zagrozi s hudo kaznijo. Bedanec jezo strese na šibkejšega od sebe – miroljubnega Brinclja zapre v kletko, njegovo kočico pa zažge. Kekec (Zlatko Krasnič) se s prijatelji loti reševanja Brinclja, a ne gre vse gladko. Zgodba se odvije v idiličnem gorskem svetu, v katerem stojijo robustne lesene, s kožami ovešene koče. Matul je zasnoval tudi do zadnjih podrobnosti dodelane rekvizite ter opremo interierov in eksterierov. Zlata arena za scenografijo v Pulju in diploma Zveze likovnih umetnikov ZSSR na mednarodnem festivalu v Moskvi.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
19.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul/Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 122'
Mesta naveličan odvetnik Janez (Polde Bibič) se za nekaj tednov zateče k sorodniku Presečniku na veliko kmetijo v hribovskem zaselku. Njegov pogled na pomirjajočo pokrajino dopolnijo prelesti domače hčerke Mete (Milena Zupančič) in po mirnih dnevih skupnih sprehodov in kmečkih opravil se med njima rodi tiha ljubezen. Po vrnitvi v Ljubljano se mu zazdi, da je zapustil svojo možnost za srečo. Odloči se, da bo kupil kmečko posestvo in zaprosil za Metino roko. A Meta med snubitvijo umre. Matulova scenografija upodobi nasprotje – kot ga čuti Janez – med življenjem v mestu in idiličnim življenjem na podeželju. Vsi interieri so bili postavljeni v Vibinih ateljejih, Presečnikovi domačiji pa je zunanjost posodila obstoječa domačija na Javorjah. Z izjemno natančnostjo je Matul poskrbel, da se je tudi Ljubljana po videzu vrnila v preteklost. Zlata arena za scenografijo v Pulju. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.15
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka (Lana Turner) v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki hlasta po drugačnem, srečnejšem življenju: sovraži svoje temno poreklo, sramuje se matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka. Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen in ganljiv. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod baročnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika družbenih predsodkov.
12.5. nedelja
21.00
20-letnica EN-KNAPa
Rain
Olivia Rochette, Gerard-Jan Claes, Belgija, 2012, video, 16:9, barvni, 80', ap
25. maja 2011 je znameniti ansambel Balet pariške Opere uprizoril Rain, koreografijo Anne Terese De Keersmaeker. Filmarja Olivia Rochette in Gerard-Jan Claes sta sledila procesu ustvarjanja od avdicij in prvih vaj do premiere. Njun dokumentarec se osredotoča na vznemirljivi trk sodobne koreografske ideje s prakso klasično izobraženih plesalcev. Določena rigidnost baleta se preobrazi v svojevrstno matematično preciznost koreografije, ki pa v sebi vendarle skriva močan čustveni naboj. Poetičen, mestoma klavstrofobičen plesni dokumentarec o iskanju, oklevanju in raziskovanju.
13.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/In memoriam: Janez Marinšek
Figov list
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1971, video (posneto na 16mm), barvni, 5'53''
Utrujeni kipi
Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 16mm), barvni, 2'
Maja
Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 8mm), 0'50''
Telematerija
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 9'32''
Študent
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Prehitevanje
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Gor
Janez Marinšek, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 9'54''
Sneguljčica 2002 ali »99%«
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 7'
Gremo v raj
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 10'
3. aprila 2013 je po hudi bolezni v enainsedemdesetem letu starosti preminil Janez Marinšek, filmski animator, producent in režiser, ki je v tandemu s Konijem Steinbacherjem pomembno prispeval k razvoju slovenskega animiranega filma.. Kot ekonomist je na področju kinematografije vodil Globus film Koper, kjer je med prvimi v Sloveniji začel uvajati filmskovzgojne programe. Delo je nadaljeval pri distribuciji Vesna film Ljubljana, sredi devetdesetih pa še na Filmskem skladu, sedanjem Slovenskem filmskem centru. Med letoma 1970 in 1973 sta Marinšek in Steinbacher v tandemu realizirala prve amaterske animirane filme Govornik, Figov list in Superman, samostojno pa je Marinšek izdelal še Utrujene kipe in Majo. Za svoje amaterske filme sta prejela okoli 70 priznanj in nagrad. Svojo profesionalno pot sta nadaljevala pri Viba filmu in v letih 1973-76 posnela animirane filme Telematerija, Študent in Prehitevanje ter zanje leta 1977 prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 1978 je Marinšek samostojno režiral in animiral film Gor, s Steinbacherjem sta ponovno sodelovala v letih 1987–88 pri animirani seriji Kače, ki sta jo leta 2012 obnovila ter strnila v film Gremo v raj. Po osamosvojitvi države se je Marinšek preizkusil tudi kot producent. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Strah
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100'
Ljubljana, leto 1895. Franc (Ljuba Tadić) se s skupino žensk vrne v Ljubljano, kjer kupi razkošno opremljeno hišo in v njej odpre javno hišo. Mestna gospoda in tujci se takoj vživijo v findesieclovsko vzdušje razvrata in dekadence, Franc pa se zagleda v mlado in neizkušeno hišno pomočnico Ano (Milena Zupančič), ta pa svojo prihodnost vidi v mladem Missonu (Radko Polič). V izbruhu strasti, ki ga dopolni veliki ljubljanski potres, Franc zadavi Aninega izbranca. Matul za film pripravi razkošno scenografijo, ki jo dopolnjuje natančna kostumografija Alenke Bartl in mehka svetloba direktorja fotografije Tomislava Pinterja. Zlata arena za scenografijo v Pulju.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
14.5. torek
19.00
Klasiki
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Glej petek 3.5. ob 21.00.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki – otvoritev
Predsednikove besede (Die Worte des Vorsitzenden)
Harun Farocki, Nemčija, 1967, 16mm, 1.37, čb, 3', svp
»Bil sem na ladji – to se sliši kot roman. 2. junija 1967 sem se vkrcal na ladjo za Venezuelo. Istega dne je na obisk v Zahodni Berlin prispel iranski šah. Zgodili so se protesti, študent je bil ustreljen, vzniknila je nova oblika opozicijskega gibanja. Ideja za film se mi je porodila na ladji. Film je strukturiran kot reklama. Film dobesedno vzame prispodobo, da so besede lahko orožje. Obenem tudi pokaže, da je to orožje papirnato.« Harun Farocki
Neugasljiv ogenj (Nicht löschbares Feuer)
Harun Farocki, Nemčija, 1969, 16mm, 1.37, čb, 25', ap, svp
»Ko vam bomo pokazali podobe žrtev napalma, boste zaprli oči. Zaprli boste oči pred podobami. Nato boste zaprli oči pred spominom. In nato boste zaprli oči pred dejstvi.« S temi besedami se prične ta enkraten agitpropovski film, v katerem se Farocki vzdrži vsakršnega apeliranja na gledalčeva čustva. Njegovo izhodišče je preprosto: »Ko napalm enkrat gori, je prepozno, da bi ga pogasili. Proti njemu se je treba boriti tam, kjer ga proizvajajo: v tovarnah.«
Delitev vseh dni (Die Teilung aller Tage)
Harun Farocki, Hartmut Bitomsky, Nemčija, 1970, 16mm, 1.37, čb, 31', ap, svp
»Film ima vzgojni značaj. Preden je fašizem uničil delavska gibanja, se je na tisoče delavcev udeleževalo predavanj iz zgodovine, kulture, politike in ekonomije, ne da bi imelo to kakršenkoli hipen povratni učinek na njihovo delo. Želeli smo obuditi to idejo. Vendar šol, ki bi lahko uporabile ta film, danes ni več. Življenje se je spremenilo. Danes ljudi, tako kot jih je nekoč delo, okupira hlastanje za prostim časom.« Harun Farocki
Izobraževanje (Die Schulung)
Harun Farocki, Nemčija, 1987, video, 1.37, barvni, 44', ap
Beležka petdnevnega izobraževalnega seminarja, na katerem se vodstveni delavci učijo »bolje prodajati sami sebe«. Seminar, zasnovan specifično za direktorje in poslovodje, brusi retorične veščine, govorico telesa, gest in obraza. Namen nekaj prodati je od nekdaj tvoril jedro tržne ekonomije, vendar je šele spoj psihologije in sodobnega kapitalizma izpopolnil idejo prodajanja samega sebe.
15.5. sreda
19.00
Klasiki
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Med dvema vojnama (Zwischen zwei Kriegen)
Harun Farocki, Nemčija, 1978, 16mm, 1.66, 83', ap
Pripoved o času plavžev, o času med letoma 1917 in 1933, o razvoju industrije, o srhljivo učinkovitem ustroju, ki je naposled pogoltnil samega sebe. Kot britev oster esej o težki industriji kot primerku samouničujočega značaja kapitalistične proizvodnje. Obenem tudi film o naporih, povezanih s snemanjem filmov, premislek o obrti in umetnosti. Jasnost in preciznost radikalnih črno-belih podob, ki ne ilustrirajo misli, marveč same predstavljajo misli, spominja na pozna dela Godarda. Določena produkcijska revščina tega filma, ki je nastajal polnih šest let, je obenem njegova moč.
16.5. četrtek
19.00
Kako ustrezno ohraniti male formate in jih znova napraviti vidne
Pes
Karpo Godina, Mario Uršić, Jugoslavija, 1965, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 8' (18fps), bd
Divjad
Karpo Godina, Jure Pervanje, Jugoslavija, 1965, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
Projekcijo štirih na novo restavriranih filmov iz posebne zbirke Slovenske kinoteke bosta s predavanjem o ustreznih načinih konserviranja in restavriranja malih formatov uvedla Simone Venturini iz laboratorija La Camera Ottica in CREA Univerze v Vidmu in Matteo Lepore iz Avstrijske kinoteke na Dunaju.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Nekaj postane vidno (Etwas wird sichbar)
Harun Farocki, Nemčija, 1982, 35mm, 1.37, čb, 114', ap
»Leta 1968 se je rodila čudna analogija: kamera je orožje. In še dandanes jo lahko opazimo v medijih. Neverjeten narcizem se skriva v izjavah filmarjev in medijev, ki zatrjujejo, da prikazujejo resničnost. Tovrstne izjave temeljijo na ideji, da tisti, ki nadzira računalnike in kamere, nadzira tudi resničnost. S filmom Nekaj postane vidno sem se hotel predvsem upreti situaciji, kakršna je takrat vladala v ZDA. Vzemimo, na primer, Coppolo in njegovo Apokalipso danes. Velik film, sem si mislil. Ampak tu je problem. Predstavljajte si, da bi snemali samo filme, ki govorijo o psiholoških problemih tistih, ki so upravljali s koncentracijskimi taborišči, nikoli pa filmov o žrtvah. To počne Amerika. Obstaja dvesto filmov o tem, kako težko se je bilo vrniti iz Vietnama, biti nezaposlen, trpeti travme in podobno. Vse skupaj je rahlo nenavadno. Najprej greš in pobiješ milijon in pol ljudi, nato pa je tvoja edina skrb, ali te je vmes zapustila žena in ali jo še vedno ljubiš.« Harun Farocki
17.5. petek
19.00
Animateka: Animirane klasike iz arhiva Carlo Montanaro
Sodobni kipar (Sculpteur moderne)
Segundo de Chomón, Francija, 1908, 16mm, čb, 6', bd
Šmentana muha (The Tantalizing Fly)
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1919, 16mm, čb, 3'35'', bd
Kapetan Grogg (Kapten Grogg bland andra konstiga kroppa)
Victor Berghdal, 1920, Švedska, 16mm, čb, 6', bd
Tovarna risank (Cartoon Factory)
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1925, 16mm, čb, 8'15'', bd
Tramp Tramp Tramp
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1926, 16mm, čb, 6', bp
Alica kitolovka (Alice the Whaler)
Walt Disney, ZDA, 1927, 16mm, čb, 5', bp
Parnik Vili (Steamboat Willie)
Walt Disney, Ub Iwerks, ZDA, 1928, 16mm, čb, 7', bp
Neznosna živčnost (Weary Willies)
Isadore Friz Freleng, ZDA, 1929, 16mm, čb, 6'44'', bp
Grdi raček (The Ugly Duckling)
Wilfred Jackson, ZDA, 1931, 16mm, čb, 6'47'', bp
V studiu risank (In a Cartoon Studio)
Van Beuren Studio, ZDA, 1931, 16mm, čb, 9', bp
Betty Boop M.D.
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1932, 16mm, čb, 7'42'', bp
Čisti pašniki (Clean Pastures)
Isadore Friz Freleng, ZDA, 1937, 16mm, čb, 8'18'', bp
Racman Tepko v Hollywoodu (Daffy Duck in Hollywood)
Frederick Tex Avery, ZDA, 1938, 16mm, čb, 8'10'', bp
Program bo predstavil direktor arhiva, Carlo Montanaro.
21.00
Animateka: Animirane klasike iz arhiva Carlo Montanaro
Noč na Goli gori (Une nuit sur le Mont Chauve)
Alexandre Aléxeieff in Claire Parker, Francija, 1933, 16 mm, čb, 7’. bd
Ritem svetlobe (Rhythm in Light)
Mary Ellen Bute, ZDA, 1934, 16 mm, čb, 4'30'', bd
Papageno
Lotte Reiniger, Nemčija, 1935, 16mm, čb, 11'11'', bp
Škatla z barvicami (A Colour Box)
Len Lye, VB, 1935, 16 mm, barvni, 5', bd
Kompozicija v modri (Komposition in Blau)
Oskar Fischinger, Nemčija, 1935, 16mm, barvni, 4'30'', bp
Jasper in lubenice (Jasper and the Watermelons)
George Pal, ZDA, 1942, 16mm, barvni, 7'42'', bp
"A"
Jan Lenica, Poljska, 1964, 16mm, čb, 10'18'', bp
Pet minut umorov (Öt perc gyilkosság)
Jószef Nepp, Madžarska, 1966, 16mm, barvni, 6'40'', bp
Au fou!
Yoji Kuri, Japonska, 1966, 16mm, barvni, 9'30'', bp
Arhiv Carlo Montanaro je privatna filmska zbirka, ki je nastala iz osebne kinematografske strasti zbiratelja v šestdesetih letih in je postopoma naraščala in tako spremljala tudi profesionalno pot njenega začetnika (Carlo Montanaro predava predmet Teorija in metodologija množičnih medijev na Akademiji v Benetkah). Velik del zbirke je posvečen obdobju pred pojavom kinematografa, zgodnjemu obdobju pojave zvočnega filma, animiranemu filmu ter eksperimentalnemu filmu iz obdobja zgodovinske avantgarde. Arhiv ima sedež v privatnem stanovanju Carla Montanara v Benetkah. Velika večina filmskih kopij je na 8-mm in 16-mm formatu in pripada javni domeni. Te kopije se lahko prikazujejo v študijske namene in se do njih dostopa samo na sedežu arhiva. Občasno se kopije predvajajo tudi v kinotečnih dvoranah in tako bomo tudi v Slovenski kinoteki, v sklopu majske Animateke, imeli veliko čast gledati eklektičen izbor ameriških animiranih zvočnih filmov zgodnjega obdobja ter program svetovnih klasik avtorskega animiranega filma. Ob filmskih kopijah arhiv hrani tudi knjige in publikacije s področja filmske zgodovine, kamere in drugo filmsko tehniko iz obdobja začetkov kinematografije ter zbirko fotografij iz filmov. Več o arhivu najdete na spletni strani www.archiviocarlomontanaro.com. Program bo predstavil direktor arhiva, Carlo Montanaro.
18.5. sobota
19.00
Klasiki
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit bržkone eden najbolj ekstravagantnih vesternov vseh časov, ki ga lahko beremo tudi kot feministično alegorijo takrat aktualnega lova na čarovnice.
21.15
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
19.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
20.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Tridesetletnica filma
Eva
Franci Slak, Slovenija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 86'
Eva (Miranda Caharija) živi sama z dvema odraščajočima otrokoma. Nič posebnega se pravzaprav ne dogaja v njenem na videz urejenem življenju. Z družino živi v prostornem in sodobno opremljenem meščanskem stanovanju, apatično hodi v službo v arhitekturni biro, občasno pa se sestaja z nekaj let mlajšim ljubimcem Mladenom (Janez Bončina - Benč). Drama o krizi ženske v srednjih letih in eden prvih slovenskih filmov z moderno feministično noto.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Praznovanje pomladi
France Štiglic, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 100'
V zgodovinskem filmu se Simon (Zvone Agrež), mlad vojak Marije Terezije, skupaj z drugimi vojaki vrne v domači kraj. Njihova naloga je, da preprečijo vsakoletno pogansko kurentovanje. Ob prihodu srečajo svatovski sprevod, v nevesti pa Simon spozna svoje dekle Suzano (Zvezdana Mlakar). Njuna ljubezen je še živa, zato se pod maskami kurentov Simon in Suzanin mož Štefan (Radko Polič) spopadeta. Ko ju prekinejo, Simon odvrže kurentovo opravo. Obleče jo Štefanov brat, željan začutiti kurentovo moč. Matul je za film na Barju v mesecu in pol zgradil prekmursko vas z 21 hišami, cerkvico in mlinom, v ateljeju pa še vse interiere. Vse je dopolnil z do zadnje podrobnosti preučenimi elementi notranje opreme in rekviziti. Scenografski podvig Matulu prinese še eno zlato areno v Pulju. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.5. torek
19.00
Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar/Ob stoletnici rojstva Jožeta Galeta
Sestra
Jože Pogačnik, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 13'
Requiem
Dušan Povh, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 10'
Družinski dnevnik
Jože Gale, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 79'
Smrekar (Stane Sever) je prezaposlen mož, ki ima petindvajset funkcij, med drugim je sanitarni inšpektor in predsednik krajevnega odbora socialistične zveze, ki se zavzema za to, da bi njihova soseska dobila otroško igrišče, vrh tega pa doma kuha in pomaga sosedom. Njegova žena Mara (Vladoša Simčič) je učiteljica, hčerka Ana (Anka Cigoj) je pravkar diplomirala, sinova pa sta majhna navihanca. Ker se poredko vidijo, si v družinski dnevnik pišejo sporočila. Lahkotna komedija o zagatah sodobne družine.
21.00
Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar
Romanca o solzi
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 91'
Zvečer se pred gostilno pretepajo; bosanska sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: v njihovi vasi je nekdo iskal delavce za gradbišče in Ibro oziroma Mačor, kot ga kličejo zaradi njegove telesne spretnosti, se je prijavil, ker je potreboval denar za poroko. Socialna drama o ekonomskih emigrantih.
Projekciji sledi pogovor z direktorjem fotografije Žaretom Tušarjem, ki ga vodi Radovan Čok.
22.5. sreda
19.00
Klasiki
Lola Montès
Max Ophüls, Nemčija/Francija/Luksemburg, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 110', svp
Cirkus v New Orleansu, zadnja leta preteklega stoletja. Povezovalec napoveduje senzacionalen program, ki združuje »odlike spektakla, čustev, akcije in zgodovine ...«. Zvezda programa je slovita plesalka Lola Montès, ki s svojim drznim vedenjem polni mednarodne družabne kronike že pol stoletja. Pred gledalci bo predstavila poglavja svojega življenja, odgovarjala bo na najbolj indiskretna vprašanja in nastopala gola med zvermi. Vsi člani cirkusa Mamut – klovni, trapezisti, pritlikavci in akrobati – sodelujejo pri veliki predstavi, ki spretno zakriva globoko bolečino. Kajti Lola je do konca utrujena in izmučena plesalka z bolnim srcem ...
»Od vseh režiserjev na svetu je edino o Maxu Ophülsu nemogoče govoriti brez bolečine. Tisti, ki so ga razumeli – pravzaprav vsa mlajša kritika, ki je ni zaslepilo pripadništvo raznim strujam –, ga štejejo med največje tragične pesnike filma.« Henri Angel
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Slika (Ein Bild)
Harun Farocki, Nemčija, 1983, 16mm, 1.37, barvni, 25', ap
»Dokument štirih dni, ki sem jih preživel v fotografskem studiu med snemanjem aktov za revijo Playboy. Revija se ukvarja s kulturo, avtomobili, določenim načinom življenja, vendar se zdi, da je vse navedeno samo papirnata krinka, pod katero tičijo gola dekleta. Gola ženska v sredini revije je kot sonce, okrog katerega kroži celoten sistem: kultura, posel, življenje.« Harun Farocki
Kakor kdo vidi (Wie man sieht)
Harun Farocki, Nemčija, 1986, 16mm, 1.37, čb/barvni, 72', ap
»Kakor kdo vidi je moj akcijski celovečerec. Govori o dekletih v pornografskih revijah, katerih imena so izmišljena, o brezimnih mrtvih v masovnih grobiščih, o strojih, ki so tako grdi, da jih delavci upravljajo z zakritimi očmi, o strojih, ki so preveč lepi, da bi jih zakril pokrov avtomobila, o tehnikah dela, ki predpostavljajo bodisi koordinacijo bodisi razkol med delom rok in možganov.« Harun Farocki
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2013.
23.5. četrtek
19.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Trans
Harry Rag (Peter Braatz), Nemčija/Rusija, 1991/93, 16mm, čb/barvni, 95'
Hipnotično potovanje skozi prostranstva nekdanje Sovjetske zveze z legendarno transibirsko železnico. Mešanica eksperimentalnega in dokumentarnega filma. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
22.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Kako je padala Evropa – evropska premiera!
Boris Petkovič, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 50'
Film Kako je padala Evropa spremlja nastanek gledališke predstave Padec Evrope režiserja in scenarista Matjaža Zupančiča. Medtem ko režiser na vajah z igralci odpira temeljna vprašanja odnosov v družbi, je dogajanje na ulicah Ljubljane podobno tistemu, kar je navdahnilo dramo Padec Evrope.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
24.5. petek
19.00
Klasiki
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.75, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
21.30
Retrospektiva: Harun Farocki
Jean-Marie Straub in Danièle Huillet pri snemanju filma po nedokončanem romanu Franza Kafke "Amerika" (Jean-Marie Straub und Danièle Huillet bei der Arbeit an einem Film nach Franz Kafkas Romanfragment "Amerika")
Harun Farocki, Nemčija, 1983, 16mm, 1.37, barvni, 26', ap
Svojevrsten portret Jean-Marie Strauba, Farockijevega vzornika in nekdanjega učitelja na filmski akademiji. Farocki je tako oboževal svojega učitelja, da je o svojem filmu Med dvema vojnama izjavil, da ga je posnel predvsem zato, da bi si zaslužil Straubovo pripoznanje. Pričujoči dokument prikazuje Farockija, kako pod Straubovo obsesivno režijo vadi svoj nastop za celovečerec Razredni odnosi (Klassenverhältnisse, 1983) – portretiranec iz naslova filma tako na neki način postane soavtor svojega portreta.
Delavci zapuščajo tovarno (Arbeiter verlassen die Fabrik)
Harun Farocki, Nemčija, 1995, video, 1.37, čb/barvni, 36', ap
Prodorna dokumentarna analiza dediščine znamenitega istoimenskega kratkega filma bratov Lumière, analiza sledi, ki sta je ta motiv in motiv dela vtisnila v zgodovino filma, obenem tudi analiza kinematografskega medija samega.
Izražanje rok (Der Ausdruck der Hände)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, video, 1.37, barvni, 30', ap
Filmski esej na temo govorice rok in kratkih stikov, ki nastajajo med izraznostjo rok in obraza, kadar skuša slednji kaj prikriti.
25.5. sobota
17.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Sreča na vrvici
Jane Kavčič, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 82'
V počitniško opustelem ljubljanskem betonskem naselju se otroci posvečajo igri indijancev in njihovih nasprotnikov. Eden od otrok, Matic (Matjaž Gruden), ki živi sam z mamo, ker oče dela v Libiji, dobi priložnost, da zaigra v filmu. Tam spozna Mileno (Vesna Jevnikar) in črnega novofundlandca, ki mu tako priraste k srcu, da mu ga podarijo. Začne se cela vrsta zapletov, saj mama ne dovoli, da bi Matic psa obdržal, nanj pa so ljubosumni tudi drugi otroci in psa skrijejo. Matul je pripravil realistično sodobno scenografijo, v kateri večino prizorov predstavljajo predvsem skrbno izbrane lokacije eksterierov. Za otroški indijanski tabor si je zamislil preproste šotore, narejene iz starih odej. Ti so morali bili taki, da bi jih lahko postavili tudi otroci sami.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
19.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane dobe. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju vrste kritikov ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov.
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
26.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Dvajsetletnica filma
Morana
Aleš Verbič, Slovenija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 103'
Skupina deklet in fantov se na Radovo (Vojko Zidar) pobudo odloči, da se bodo v visokogorski svet odpravili na precej nenavaden način, z dvema terenskima avtomobiloma in motornim kolesom. Tam jih pričaka skrivnostna, krvoločna in maščevalna Morana, slovanska boginja smrti, zime in nočnih mor. Grozljivka v gorskem okolju.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Tri četrtine sonca
Jože Babič, Slovenija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 103'
Povojni film o mednarodno raznoliki druščini taboriščnikov, ki obstane na češki postaji Mosty. Tam čakajo na vlak, ki jih bo popeljal domov. Med čakanjem se ne morejo izogniti zapletom. Jugoslovan Slavo (Bert Sotlar) sili domov, a ne ve, da je njegova zaročenka mrtva, Marija (Mira Sardoč) je noseča, otrok pa nima očeta, Italijan Mateo (Pero Kvrgić) ukrade igrači za dečka Radka, ki je zbolel od preobjedenosti ... Vsak ima svojo skrivnost in svoje težave. Njihova življenja je vojna za vedno spremenila – zanje sijejo le tri četrtine sonca. Film so snemali na železniški postaji v Novi Gorici, v Novem mestu in Litiji ter v ateljejih v Ljubljani, kjer so po Matulovih načrtih zgradili vse interiere, vključno z vrtom in železniškim vagonom. Matul izbere vse lokacije in se poglobi v najmanjše podrobnosti: preuči napise na vlakih, naredi načrt za veliko uro v pasaži s trgovinami in pripravi celo skice za izdelavo šaljivih tarč za zabaviščni park. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
23.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je vsak zadnji ponedeljek v mesecu odprta možnost za projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
28.5. torek
19.00
Klasiki
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega "vagabundskega" življenja ter vseskozi sanja o magičnem mestu Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in zapusti trabakulo ter Jeana. Labodji spev prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Gesla v besedi in sliki. Pogovor z Vilémom Flusserjem (Schlagworte - Schlagbilder. Ein Gespräch mit Vilém Flusser)
Harun Farocki, Nemčija, 1986, video, 1.37, barvni, 13', ap
Pogovor s filozofom Vilémom Flusserjem o medijski proizvodnji določenih gesel, udarnih vsebin v besedi in sliki, s kakršnimi nas nagovarjajo množični mediji.
En dan v življenju potrošnikov (Ein Tag im Leben der Endverbraucher)
Harun Farocki, Nemčija, 1993, video, 1.37, čb/barvni, 44', ap
Vrtoglav kolaž odlomkov iz štiridesetletne zgodovine televizijskih reklam, ki se zlije v ironičnih štiriindvajset ur v življenju povprečnega potrošnika. Brechtovska mešanica barv, časovnih obdobij in različnih »ideologij ugodja« nastavlja zrcalo našim časom, vrednotam, skrbem, upanjem.
Vodilna vloga (Die führende Rolle)
Harun Farocki, Nemčija, 1994, video, 1.37, barvni, 35', ap
Leto 1989, padec berlinskega zidu. Dneve in dneve si televizijske ekipe zaman prizadevajo posneti emblematično, vodilno podobo, ki bi ponazorila vso razsežnost dogodka. Pet let kasneje Farocki njihova prizadevanja premontira v poskus opredelitve te »odsotne podobe«. Časovna distanca predvsem osvetli zarezo, ki jo je dogodek povzročil v kolektivni zavesti, pa tudi nova prizadevanja, da bi potlačili travmo, ki je dogodku sledila.
29.5. sreda
19.00
Klasiki
Pirati iz Moonfleeta (Moonfleet)
Fritz Lang, ZDA, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 87', svp
Vetrovna obala jugozahodne Anglije, 18. stoletje. Osiroteli deček John Mohune prispe v vasico Moonfleet, kjer naj bi odslej živel z materinim starim prijateljem Jeremyjem Foxom (Stewart Granger). Kmalu spozna, da je elegantni gentleman v resnici vodja tihotapske tolpe piratov. A kljub preteči nevarnosti se deček od moža noče več ločiti. Ob svojem nastanku rahlo spregledana, danes pa priznana mojstrovina velikega Fritza Langa. "Najlepši cinefilski film." Serge Daney
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Okus življenja (Der Geschmack des Lebens)
Harun Farocki, Nemčija, 1979, 16mm, 1.37, barvni, 29', ap
»Leta in leta sem iskal načine, kako s kamero ujeti vsakdanje življenje prav tako, kot ga ujame naš bežen pogled, ko med sprehodom zdrsne po ulici. Ko sem ga iznašel, sem se dva tedna in pol sprehajal po mestu in nabiral podobe za ta film.« Harun Farocki
Življenje – ZRN (Leben – BRD)
Harun Farocki, Nemčija, 1990, 16mm, 1.37, barvni, 83', ap
Skrbno skonstruiran kolaž odlomkov iz najrazličnejših efemernih filmov, reklamnih, znanstvenih in izobraževalnih, ki na nevsakdanji način na novo naslika vsakdan življenja v Zvezni republiki Nemčiji.
30.5. četrtek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Irma Vep
Olivier Assayas, Francija, 1996, 35mm, 1.66, barvni, 96', ap, svp
Zvezda hongkonškega akcijskega filma Maggie Cheung prispe v Pariz, kjer naj bi odigrala vlogo v rimejku Feuilladovih kultnih Vampirjev iz drugega desetletja 20. stoletja. Režiser René Vidal (Jean-Pierre Léaud) je nad njo očaran in ji nameni vlogo Irme Vep (gre za anagram besede »vampire«), fantazijske protagonistke v oprijetem dresu iz črnega lateksa. Azijska zvezda ne razume francosko, Vidal pa se skupaj z ekipo lomi v angleškem jeziku, zato je delo težavno. Eden najbolj zabavnih filmov o snemanju filmov, poslastica za cinefile.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Videogrami revolucije (Videogramme einer Revolution)
Harun Farocki, Andrei Ujică, Nemčija, 1992, 16mm, 1.37, barvni, 106', ap
Sistematična video beležka romunske revolucije, posneta med 21. in 26. decembrom 1989, v času med Ceauşescujevim poslednjim javnim govorim in televizijskim posnetkom njegove eksekucije.
»Ključni medij vsakega časa je od nekdaj posegal v zgodovino, jo hkrati beležil in zaznamoval. To je počelo gledališče, od Shakespeara do Schillerja, nato literatura, recimo Tolstoj. Kot vemo, je 20. stoletje filmično, vendar je šele videokamera s svojo dostopnostjo in mobilnostjo tista, ki bo zaokrožila proces filmanja zgodovine. Pod pogojem seveda, da zgodovina obstaja.« Andrei Ujică
31.5. petek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Demonlover
Olivier Assayas, Francija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 117', ap
Nadvse bizaren tehnološki triler o nasilni zmešnjavi, ki nastane, ko se svetovne korporacije spopadejo za monopol nad interaktivno animirano spletno pornografijo. Erotična mojstrovina, ki dramaturško sledi logiki nočne more (ali naključnega brskanja po spletu) in zavrta globoko v megleno moralno ločnico med avtentičnimi in simuliranimi podobami nasilja, je bila ob svojem nastanku močno opljuvana, danes pa velja za kult in enega ključnih filmov Olivierja Assayasa. Mednarodno zasedbo med drugim tvorijo Connie Nielsen, Charles Berling, Chloë Sevigny in Gina Gershon, izvirno glasbo so napisali Sonic Youth.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki/Filmski krožek DPU
Slike sveta in vanje vpisana vojna (Bilder der Welt und Inschrift des Krieges)
Harun Farocki, Nemčija, 1988, 16mm, 1.37, čb/barvni, 75‘, ap, svp
Izhodišče filma so zračni posnetki Nemčije, ki so jih med drugo svetovno vojno napravila ameriška letala v iskanju tarč, predvsem različnih industrij orožja. Šele desetletja kasneje se je razkrilo, da so zavezniki na teh fotografijah posneli tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz, vendar ga niso zmogli ali želeli prepoznati. Bržkone najbolj slovit esej Haruna Farockija, mojstrovina, v kateri avtor preiskuje Viriliojev koncept »teroristične estetike« optične stimulacije in načine, na katere nov pogled na stare podobe slednje preobrazi v nove podobe.
Projekciji sledi pogovor s Harunom Farockijem.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
1.5. sreda
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. četrtek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. petek
19.00
Praznik dela
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti.
»Briljanten niz komičnih domislic in skečev. Nedvomno filmski dogodek leta.« Thornton Delehanty, New York Post, 1936
»Te dni je rahlo nenavadno opazovati, kako se ustnice igralcev premikajo, glasov pa ni slišati, vendar je odsotnost zvoka domala neopazna, ko film režira Chaplin.« Frank S. Nugent, The New York Times
21.00
Praznik dela
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Druga svetovna vojna se je ravno končala in v neki vasi v Nemčiji pri bogatem kmetu ostane skupina sovjetskih vojakov. Kmet jih veselo sprejme, z njimi proslavlja mir in si pridobi njihovo zaupanje. Hkrati pa se boji za lastno življenje, saj med vojno njegove roke niso ostale čiste. Malo znana, spregledana mojstrovina velikega sovjetskega umetnika Marlena Hucijeva (Imam dvajset let, Julijski dež), v kateri predvsem pokaže, da je sposoben s svojim nezamenljivim poetičnim dotikom prežeti tudi dela po naročilu – Bil je mesec maj je namreč nastal po naročilu moskovske televizije, ki je s filmom želela obeležiti petindvajsetletnico konca velike vojne.
4.5. sobota
19.00
Praznik dela
Delo (Work)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 19', svp
Charlie je pomočnik soboslikarja in tapetnika. Med vožnjo z vozom na delo in v hiši, ki naj bi jo z mojstrom prebelila, povzroči kup nevšečnosti sebi in drugim.
Cirkus (The Circus)
Charles Chaplin, ZDA, 1928, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Mali potepuh (Chaplin) se znajde v cirkusu, kjer ga nemudoma začne preganjati policija, misleč, da je potepuh tudi zmikavt. Celovečerec Cirkus je prvi film, ki je Chaplinu prinesel oskarja, čeprav se nagrada takrat še ni imenovala tako. Posebno nagrado Akademije je Chaplin prejel za "vsestranskost in genialnost pri pisanju scenarijev, režiranju in produciranju".
"Cirkus Charlesa Spencerja Chaplina predstavlja čistokrvni, neomadeževani užitek od samega začetka do konca. Gre za bučen, srčen, srečen film, v katerem neprimerljivi Charlie ponuja neprimerno več smeha kot solz. Vsak kolut tega filma je razodetje humorja. Film je brez predaha spontan, inteligenten. Nič se ne vleče, noben del ni nepotreben." Irene Thirer, New York Daily News, 1928
21.00
Praznik dela
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Mlada, neuveljavljena, pa zato nadvse nadarjena balerina Victoria Page (Moira Shearer) se pridruži znamenitemu baletnemu ansamblu, kjer si kmalu izbori glavno vlogo v novi baletni predstavi Rdeči čeveljci, zasnovani po istoimenski pripovedki Hansa Christiana Andersena. Idilično zgodbo o uspehu zagreni in naposled usodno popači dilema med romantično ljubeznijo in trdim kariernim delom. Victoria se namreč na vso moč zaljubi v briljantnega mladega skladatelja Juliana Crasterja (Marius Goring), avtorja glasbe za baletno predstavo, kar pa nikakor ni po godu ravnatelju baletne skupine Borisu Lermontovu (Anton Walbrook), ki je obsedeno prepričan, da je življenje majhna cena, ki jo je potrebno plačati za umetnost. Eden najlepših in obenem najbolj tragičnih filmov vseh časov.
5.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.5. ponedeljek
17.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani/Okrogla miza
Tri predstavitve. Predstavitev režiserja Črnih ptic Eduarda Galića, ki jo bosta vodila Juraj Kukoč iz Hrvaške kinoteke (HK) in Tatjana Rezec Stibilj iz Slovenskega filmskega arhiva pri arhivu Republike Slovenije (SFA). Predstavitev skupnega projekta restavracije Črnih ptic, o katerem bosta govorila vodji HK in SFA, Carmen Lhotka in Lojz Tršan. Predstavitev tehničnega postopka, ki ga bosta vodila hrvaški in slovenski partner pri digitalizaciji filma, Tomislav Vujović iz Vizij Zagreba in Bojan Mastilovič iz Restarta Ljubljana.
19.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani
Črne ptice (Crne ptice) – restavrirana verzija
Eduard Galič, Hrvaška, 1967, 35mm, čb, 91', bp
Poslednji dnevi druge svetovne vojne in poizkus ustašev, da ujetnike nekega koncentracijskega taborišča pobijejo, preden pridejo osvoboditelji. Vlak z zaporniki bi moral biti spuščen v zrak ob eksploziji mine, ko bi se zapeljal čez most. To nalogo naj bi opravilo šest zapornikov, ki akcije ne izvedejo in rešitev sotrpinov plačajo s svojimi življenji. Hrvaška klasika je začinjena tudi s slovensko noto: koproducent filma je bilo ljubljansko podjetje Viba, direktor fotografije pa slovenski mojster Mile de Gleria.
21.00
Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani
Sunt lacrimae rerum
Eduard Galić, Hrvaška, 1965, 35mm, čb, 11'
Predvečer (Predvečerje)
Eduard Galić, Hrvaška, 1966, 35mm, čb, 14'
Klesarji (Klesari)
Eduard Galić, Hrvaška, 1968, 35mm, čb, 9'
Quorum
Eduard Galić, Hrvaška, 1988, video, barvni, 15'
Program sta pripravila Hrvaška kinoteka in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
7.5. torek
17.00
Posvečeno: Žarko Laušević/Okrogla miza
Ob slovenskem prevodu avtobiografije Leto mine, dan nikoli. Knjigo je na podlagi svojih zaporniških zapiskov napisal Žarko Laušević, v drugi polovici osemdesetih eden najbolj perspektivnih in nadarjenih mladih igralcev bivše Jugoslavije in pozneje novonastale federacije. Med liki, ki jih je upodobil, se ga večina gotovo spomni kot Šilja iz kultne jugoslovanske nadaljevanke Sivi dom (1984–85), ali kot partizanskega poročnika iz filma Oficir z vrtnico – za vlogo je bil nagrajen s puljsko zlato areno. Toda leta 1993 se mu je sredi blesteče filmske in gledališke igralske kariere življenje nenadoma obrnilo na glavo. V Podgorici je bil namreč vpleten v pretep, v katerem je v samoobrambi ubil dva fanta in enega huje ranil. Tragedija je sovpadla s krvavim razpadom Jugoslavije, ki ga je od leta 1993 naprej Laušević preživljal v zaporu. Leto mine, dan nikoli utripa v ritmu avtorjevega osebnega doživljanja, neposredno. O Žarku Lauševiću in njegovi avtobiografiji se bodo pogovarjali Miljenko Jergović, Svetozar Cvetković, Radko Polič in Dušan Jovanović. Vstop prost.
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Oficir z vrtnico (Oficir sa ružom)
Dejan Šorak, Jugoslavija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 108', sp
Malo po koncu druge svetovne vojne se partizanski oficir Petar Horvat (Žarko Laušević) s svojim dekletom Ljiljano vseli v zagrebško mestno stanovanje, katerega lastnica je Matilda Ivančić, mlada vdova. Ta začne kmalu privlačiti Petra, vendar ljubezenska zveza partizanskega oficirja z meščansko gospo kmalu skrene na nesrečno pot.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Marlene Dietrich, srečno poročena žena visokega vladnega uradnika, se zaplete v takisto srečno romanco s prikupnim neznancem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je odličen in star prijatelj njenega moža. Tenkočutna komedija zmešnjav in prvovrstna ljubezenska zgodba v isti sapi pokaže mojstra Lubitscha na vrhuncu moči.
»Šale so tihe – vse dokler (značilno za Lubitscha) sam slog ne postane šala.« James Harvey
8.5. sreda
16.00
Filmski teden Evrope/Okrogla miza
Filmsko podnaslavljanje v evropskem prostoru
Namen okrogle mize je predstaviti tradicijo in prakso filmskega podnaslavljanja v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru – tako z vidika vloge, ki jo ima pri izboljševanju mednarodnega obtoka evropskih filmov, kot z vidika vpliva podnaslavljanja na jezikovno znanje in zavedanja o pomenu jezikovne raznolikosti v različnih evropskih državah. Na okrogli mizi bodo sodelovali vodilni slovenski in tuji strokovnjaki s področja podnaslavljanja in izobraževanja bodočih podnaslavljalcev, filmske distribucije in ohranjanja filmske dediščine: Gian Luca Farinelli, direktor Kinoteke v Bologni, Laëtitia Kulyk, MEDIA koordinatorica pri Europa Cinemas, doc. dr. Silvana Orel Kos z oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete in mag. Urša Vogrinc Javoršek, koordinatorica projekta Podnaslavljanje in učenje jezika na Filozofski fakulteti. Pogovor bo vodila Anja Naglič. Vstop prost.
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Brata po materi (Braća po materi)
Zdravko Šotra, Jugoslavija, 1988, 35mm, barvni, 104', sp
Veselin (Slavko Štimac) na maturantski zabavi v navalu srda ubije vrstnika in pristane v zaporu. Tam si začne dopisovati s polbratom (Žarko Laušević), ki je že pred časom prebegnil v Avstrijo. Brat po materi mu osvetli zagonetno in nesrečno družinsko zgodovino, v ospredju katere tiči etnični antagonizem med Srbi in Hrvati, ki se vleče še iz časov druge svetovne vojne in zdaj grozi, da bo ponovno izbruhnil na plano. Tragična prerokba jugoslovanskih vojn, ki so sledile le nekaj let po premieri filma.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Mojstrovina legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda; posebna nagrade žirije v Berlinu 1965.
9.5. četrtek
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Igmanski marš
Zdravko Šotra, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.85, barvni, 98', sp
Zgodba se odvija konec januarja leta 1942 v Romuniji. Prva proletarska brigada se znajde v težki situaciji. Obkolijo jo nemške sile. Štab brigade se odloči za izredno težko in nevarno akcijo, ki je žal tudi edina. Potrebna bo pot mimo Sarajeva, preko gore Igman, po globokem snegu. Tudi mraz ni v veliko pomoč. Ta marš postane legenda, štirideset vojakov prestavijo v bolnišnico v Foči, kjer so junaško preživeli različne amputacije zmrznjenih delov telesa. Vse amputacije so bile opravljene brez narkoze. Ena prvih, resda obrobnih filmskih vlog Žarka Lauševića.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
To malo duše (Ovo malo duše)
Ademir Kenović, Jugoslavija, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 78', bp
Zgodba o siromašni družini, ki po koncu druge svetovne vojne životari v odročni bosanski vasici. V spletu nesrečnih okoliščin, med katerimi osrednje mesto zavzema materina smrt, članom družine še vedno uspe zadržati srečo, vero in upanje v boljši jutri, pa čeprav je oboje pogojeno z otroško preprostostjo in naivnostjo skupine odraščajočih dečkov, protagonistov dogajanja. Običajni pripetljaji, smešni, ljubezenski in žalostni, so polni nostalgije po nečem, kar je tako blizu in obenem nedostopno.
10.5. petek
19.00
Posvečeno: Žarko Laušević
Lepota pregrehe (Lepota poroka)
Živko Nikolić, Jugoslavija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 112', sp
V zaostalih vaseh črnogorskega krasa še vedno velja običaj, da mož nezvesti ženi na glavo položi hlebec kruha in jo nato ubije s kijem. V takem okolju živi mlad zakonski par, zaobljubljen dosmrtni zvestobi. Živita siromašno življenje, zato z veseljem sledita primeru znanca, ki je za lahkim zaslužkom odšel na primorje. Mladi mož se zaposli v solinah, ona pa kot snažilka v nudističnem kampu. Tradicionalno vzgojeno dekle je zgroženo nad goloto, predvsem ko pospravlja apartma dveh tujcev, ki ju njena zmedenost zabava. Pod njunim vplivom začne se dekle postopoma seksualno osvobajati.
21.00
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Čakajoč na srečo (Heremakono)
Abderrahmane Sissako, Mavretanija/Francija, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 96', sp
Nouadhibou je obmorska vasica na mavretanski obali. Tam se med snežno belimi hišami in melodično glasbo, ki prehaja iz generacije v generacijo, med čakanjem na domnevno srečo prepletajo življenjske poti. Sedemnajstletni Abdallah pred odhodom v Evropo obišče svojo mater. Ker ne govori tamkajšnjega jezika, postane melanholični mladenič tujec v svoji deželi. Bolj kakor tradicionalne barvne tkanine ga zanima zadnja evropska moda. Skriva se pred vaškimi običaji in slavji. A vseeno Abdallah opazuje ganljivi svet, ki mu je povsem neznan: bridkosti mladega senzualnega dekleta Nane; romantične karaoke kitajskega emigranta; težave starega obrtnika Maate z električnim omrežjem in osirotelega dečka Khatra z naravno sposobnostjo, da zbudi upanje in nežnost. Poetičen in nežen portret vasice na mavretanski obali, tranzitnega pristanišča, kjer ljudje čakajo na srečo. Film o upanju in osamljenosti, melanholičen in veder.
11.5. sobota
17.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul/Ob stoletnici rojstva Jožeta Galeta
Kekčeve ukane
Jože Gale, Slovenija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 78'
V tretjem filmu iz niza o Kekcu divji lovec Bedanec (Polde Bibič) neusmiljeno pobija živali, kar ni všeč modrecu Vitrancu (Jože Zupan), zato mu zagrozi s hudo kaznijo. Bedanec jezo strese na šibkejšega od sebe – miroljubnega Brinclja zapre v kletko, njegovo kočico pa zažge. Kekec (Zlatko Krasnič) se s prijatelji loti reševanja Brinclja, a ne gre vse gladko. Zgodba se odvije v idiličnem gorskem svetu, v katerem stojijo robustne lesene, s kožami ovešene koče. Matul je zasnoval tudi do zadnjih podrobnosti dodelane rekvizite ter opremo interierov in eksterierov. Zlata arena za scenografijo v Pulju in diploma Zveze likovnih umetnikov ZSSR na mednarodnem festivalu v Moskvi.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
19.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul/Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 122'
Mesta naveličan odvetnik Janez (Polde Bibič) se za nekaj tednov zateče k sorodniku Presečniku na veliko kmetijo v hribovskem zaselku. Njegov pogled na pomirjajočo pokrajino dopolnijo prelesti domače hčerke Mete (Milena Zupančič) in po mirnih dnevih skupnih sprehodov in kmečkih opravil se med njima rodi tiha ljubezen. Po vrnitvi v Ljubljano se mu zazdi, da je zapustil svojo možnost za srečo. Odloči se, da bo kupil kmečko posestvo in zaprosil za Metino roko. A Meta med snubitvijo umre. Matulova scenografija upodobi nasprotje – kot ga čuti Janez – med življenjem v mestu in idiličnim življenjem na podeželju. Vsi interieri so bili postavljeni v Vibinih ateljejih, Presečnikovi domačiji pa je zunanjost posodila obstoječa domačija na Javorjah. Z izjemno natančnostjo je Matul poskrbel, da se je tudi Ljubljana po videzu vrnila v preteklost. Zlata arena za scenografijo v Pulju. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.15
Ob razstavi Fragmenti sreče v umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka (Lana Turner) v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki hlasta po drugačnem, srečnejšem življenju: sovraži svoje temno poreklo, sramuje se matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka. Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen in ganljiv. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod baročnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika družbenih predsodkov.
12.5. nedelja
21.00
20-letnica EN-KNAPa
Rain
Olivia Rochette, Gerard-Jan Claes, Belgija, 2012, video, 16:9, barvni, 80', ap
25. maja 2011 je znameniti ansambel Balet pariške Opere uprizoril Rain, koreografijo Anne Terese De Keersmaeker. Filmarja Olivia Rochette in Gerard-Jan Claes sta sledila procesu ustvarjanja od avdicij in prvih vaj do premiere. Njun dokumentarec se osredotoča na vznemirljivi trk sodobne koreografske ideje s prakso klasično izobraženih plesalcev. Določena rigidnost baleta se preobrazi v svojevrstno matematično preciznost koreografije, ki pa v sebi vendarle skriva močan čustveni naboj. Poetičen, mestoma klavstrofobičen plesni dokumentarec o iskanju, oklevanju in raziskovanju.
13.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/In memoriam: Janez Marinšek
Figov list
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1971, video (posneto na 16mm), barvni, 5'53''
Utrujeni kipi
Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 16mm), barvni, 2'
Maja
Janez Marinšek, Slovenija, 1972, video (posneto na 8mm), 0'50''
Telematerija
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 9'32''
Študent
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Prehitevanje
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Gor
Janez Marinšek, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 9'54''
Sneguljčica 2002 ali »99%«
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 7'
Gremo v raj
Janez Marinšek, Koni Steinbacher, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 10'
3. aprila 2013 je po hudi bolezni v enainsedemdesetem letu starosti preminil Janez Marinšek, filmski animator, producent in režiser, ki je v tandemu s Konijem Steinbacherjem pomembno prispeval k razvoju slovenskega animiranega filma.. Kot ekonomist je na področju kinematografije vodil Globus film Koper, kjer je med prvimi v Sloveniji začel uvajati filmskovzgojne programe. Delo je nadaljeval pri distribuciji Vesna film Ljubljana, sredi devetdesetih pa še na Filmskem skladu, sedanjem Slovenskem filmskem centru. Med letoma 1970 in 1973 sta Marinšek in Steinbacher v tandemu realizirala prve amaterske animirane filme Govornik, Figov list in Superman, samostojno pa je Marinšek izdelal še Utrujene kipe in Majo. Za svoje amaterske filme sta prejela okoli 70 priznanj in nagrad. Svojo profesionalno pot sta nadaljevala pri Viba filmu in v letih 1973-76 posnela animirane filme Telematerija, Študent in Prehitevanje ter zanje leta 1977 prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 1978 je Marinšek samostojno režiral in animiral film Gor, s Steinbacherjem sta ponovno sodelovala v letih 1987–88 pri animirani seriji Kače, ki sta jo leta 2012 obnovila ter strnila v film Gremo v raj. Po osamosvojitvi države se je Marinšek preizkusil tudi kot producent. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Strah
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100'
Ljubljana, leto 1895. Franc (Ljuba Tadić) se s skupino žensk vrne v Ljubljano, kjer kupi razkošno opremljeno hišo in v njej odpre javno hišo. Mestna gospoda in tujci se takoj vživijo v findesieclovsko vzdušje razvrata in dekadence, Franc pa se zagleda v mlado in neizkušeno hišno pomočnico Ano (Milena Zupančič), ta pa svojo prihodnost vidi v mladem Missonu (Radko Polič). V izbruhu strasti, ki ga dopolni veliki ljubljanski potres, Franc zadavi Aninega izbranca. Matul za film pripravi razkošno scenografijo, ki jo dopolnjuje natančna kostumografija Alenke Bartl in mehka svetloba direktorja fotografije Tomislava Pinterja. Zlata arena za scenografijo v Pulju.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
14.5. torek
19.00
Klasiki
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Glej petek 3.5. ob 21.00.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki – otvoritev
Predsednikove besede (Die Worte des Vorsitzenden)
Harun Farocki, Nemčija, 1967, 16mm, 1.37, čb, 3', svp
»Bil sem na ladji – to se sliši kot roman. 2. junija 1967 sem se vkrcal na ladjo za Venezuelo. Istega dne je na obisk v Zahodni Berlin prispel iranski šah. Zgodili so se protesti, študent je bil ustreljen, vzniknila je nova oblika opozicijskega gibanja. Ideja za film se mi je porodila na ladji. Film je strukturiran kot reklama. Film dobesedno vzame prispodobo, da so besede lahko orožje. Obenem tudi pokaže, da je to orožje papirnato.« Harun Farocki
Neugasljiv ogenj (Nicht löschbares Feuer)
Harun Farocki, Nemčija, 1969, 16mm, 1.37, čb, 25', ap, svp
»Ko vam bomo pokazali podobe žrtev napalma, boste zaprli oči. Zaprli boste oči pred podobami. Nato boste zaprli oči pred spominom. In nato boste zaprli oči pred dejstvi.« S temi besedami se prične ta enkraten agitpropovski film, v katerem se Farocki vzdrži vsakršnega apeliranja na gledalčeva čustva. Njegovo izhodišče je preprosto: »Ko napalm enkrat gori, je prepozno, da bi ga pogasili. Proti njemu se je treba boriti tam, kjer ga proizvajajo: v tovarnah.«
Delitev vseh dni (Die Teilung aller Tage)
Harun Farocki, Hartmut Bitomsky, Nemčija, 1970, 16mm, 1.37, čb, 31', ap, svp
»Film ima vzgojni značaj. Preden je fašizem uničil delavska gibanja, se je na tisoče delavcev udeleževalo predavanj iz zgodovine, kulture, politike in ekonomije, ne da bi imelo to kakršenkoli hipen povratni učinek na njihovo delo. Želeli smo obuditi to idejo. Vendar šol, ki bi lahko uporabile ta film, danes ni več. Življenje se je spremenilo. Danes ljudi, tako kot jih je nekoč delo, okupira hlastanje za prostim časom.« Harun Farocki
Izobraževanje (Die Schulung)
Harun Farocki, Nemčija, 1987, video, 1.37, barvni, 44', ap
Beležka petdnevnega izobraževalnega seminarja, na katerem se vodstveni delavci učijo »bolje prodajati sami sebe«. Seminar, zasnovan specifično za direktorje in poslovodje, brusi retorične veščine, govorico telesa, gest in obraza. Namen nekaj prodati je od nekdaj tvoril jedro tržne ekonomije, vendar je šele spoj psihologije in sodobnega kapitalizma izpopolnil idejo prodajanja samega sebe.
15.5. sreda
19.00
Klasiki
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Med dvema vojnama (Zwischen zwei Kriegen)
Harun Farocki, Nemčija, 1978, 16mm, 1.66, 83', ap
Pripoved o času plavžev, o času med letoma 1917 in 1933, o razvoju industrije, o srhljivo učinkovitem ustroju, ki je naposled pogoltnil samega sebe. Kot britev oster esej o težki industriji kot primerku samouničujočega značaja kapitalistične proizvodnje. Obenem tudi film o naporih, povezanih s snemanjem filmov, premislek o obrti in umetnosti. Jasnost in preciznost radikalnih črno-belih podob, ki ne ilustrirajo misli, marveč same predstavljajo misli, spominja na pozna dela Godarda. Določena produkcijska revščina tega filma, ki je nastajal polnih šest let, je obenem njegova moč.
16.5. četrtek
19.00
Kako ustrezno ohraniti male formate in jih znova napraviti vidne
Pes
Karpo Godina, Mario Uršić, Jugoslavija, 1965, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 8' (18fps), bd
Divjad
Karpo Godina, Jure Pervanje, Jugoslavija, 1965, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
Projekcijo štirih na novo restavriranih filmov iz posebne zbirke Slovenske kinoteke bosta s predavanjem o ustreznih načinih konserviranja in restavriranja malih formatov uvedla Simone Venturini iz laboratorija La Camera Ottica in CREA Univerze v Vidmu in Matteo Lepore iz Avstrijske kinoteke na Dunaju.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Nekaj postane vidno (Etwas wird sichbar)
Harun Farocki, Nemčija, 1982, 35mm, 1.37, čb, 114', ap
»Leta 1968 se je rodila čudna analogija: kamera je orožje. In še dandanes jo lahko opazimo v medijih. Neverjeten narcizem se skriva v izjavah filmarjev in medijev, ki zatrjujejo, da prikazujejo resničnost. Tovrstne izjave temeljijo na ideji, da tisti, ki nadzira računalnike in kamere, nadzira tudi resničnost. S filmom Nekaj postane vidno sem se hotel predvsem upreti situaciji, kakršna je takrat vladala v ZDA. Vzemimo, na primer, Coppolo in njegovo Apokalipso danes. Velik film, sem si mislil. Ampak tu je problem. Predstavljajte si, da bi snemali samo filme, ki govorijo o psiholoških problemih tistih, ki so upravljali s koncentracijskimi taborišči, nikoli pa filmov o žrtvah. To počne Amerika. Obstaja dvesto filmov o tem, kako težko se je bilo vrniti iz Vietnama, biti nezaposlen, trpeti travme in podobno. Vse skupaj je rahlo nenavadno. Najprej greš in pobiješ milijon in pol ljudi, nato pa je tvoja edina skrb, ali te je vmes zapustila žena in ali jo še vedno ljubiš.« Harun Farocki
17.5. petek
19.00
Animateka: Animirane klasike iz arhiva Carlo Montanaro
Sodobni kipar (Sculpteur moderne)
Segundo de Chomón, Francija, 1908, 16mm, čb, 6', bd
Šmentana muha (The Tantalizing Fly)
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1919, 16mm, čb, 3'35'', bd
Kapetan Grogg (Kapten Grogg bland andra konstiga kroppa)
Victor Berghdal, 1920, Švedska, 16mm, čb, 6', bd
Tovarna risank (Cartoon Factory)
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1925, 16mm, čb, 8'15'', bd
Tramp Tramp Tramp
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1926, 16mm, čb, 6', bp
Alica kitolovka (Alice the Whaler)
Walt Disney, ZDA, 1927, 16mm, čb, 5', bp
Parnik Vili (Steamboat Willie)
Walt Disney, Ub Iwerks, ZDA, 1928, 16mm, čb, 7', bp
Neznosna živčnost (Weary Willies)
Isadore Friz Freleng, ZDA, 1929, 16mm, čb, 6'44'', bp
Grdi raček (The Ugly Duckling)
Wilfred Jackson, ZDA, 1931, 16mm, čb, 6'47'', bp
V studiu risank (In a Cartoon Studio)
Van Beuren Studio, ZDA, 1931, 16mm, čb, 9', bp
Betty Boop M.D.
Max in Dave Fleischer, ZDA, 1932, 16mm, čb, 7'42'', bp
Čisti pašniki (Clean Pastures)
Isadore Friz Freleng, ZDA, 1937, 16mm, čb, 8'18'', bp
Racman Tepko v Hollywoodu (Daffy Duck in Hollywood)
Frederick Tex Avery, ZDA, 1938, 16mm, čb, 8'10'', bp
Program bo predstavil direktor arhiva, Carlo Montanaro.
21.00
Animateka: Animirane klasike iz arhiva Carlo Montanaro
Noč na Goli gori (Une nuit sur le Mont Chauve)
Alexandre Aléxeieff in Claire Parker, Francija, 1933, 16 mm, čb, 7’. bd
Ritem svetlobe (Rhythm in Light)
Mary Ellen Bute, ZDA, 1934, 16 mm, čb, 4'30'', bd
Papageno
Lotte Reiniger, Nemčija, 1935, 16mm, čb, 11'11'', bp
Škatla z barvicami (A Colour Box)
Len Lye, VB, 1935, 16 mm, barvni, 5', bd
Kompozicija v modri (Komposition in Blau)
Oskar Fischinger, Nemčija, 1935, 16mm, barvni, 4'30'', bp
Jasper in lubenice (Jasper and the Watermelons)
George Pal, ZDA, 1942, 16mm, barvni, 7'42'', bp
"A"
Jan Lenica, Poljska, 1964, 16mm, čb, 10'18'', bp
Pet minut umorov (Öt perc gyilkosság)
Jószef Nepp, Madžarska, 1966, 16mm, barvni, 6'40'', bp
Au fou!
Yoji Kuri, Japonska, 1966, 16mm, barvni, 9'30'', bp
Arhiv Carlo Montanaro je privatna filmska zbirka, ki je nastala iz osebne kinematografske strasti zbiratelja v šestdesetih letih in je postopoma naraščala in tako spremljala tudi profesionalno pot njenega začetnika (Carlo Montanaro predava predmet Teorija in metodologija množičnih medijev na Akademiji v Benetkah). Velik del zbirke je posvečen obdobju pred pojavom kinematografa, zgodnjemu obdobju pojave zvočnega filma, animiranemu filmu ter eksperimentalnemu filmu iz obdobja zgodovinske avantgarde. Arhiv ima sedež v privatnem stanovanju Carla Montanara v Benetkah. Velika večina filmskih kopij je na 8-mm in 16-mm formatu in pripada javni domeni. Te kopije se lahko prikazujejo v študijske namene in se do njih dostopa samo na sedežu arhiva. Občasno se kopije predvajajo tudi v kinotečnih dvoranah in tako bomo tudi v Slovenski kinoteki, v sklopu majske Animateke, imeli veliko čast gledati eklektičen izbor ameriških animiranih zvočnih filmov zgodnjega obdobja ter program svetovnih klasik avtorskega animiranega filma. Ob filmskih kopijah arhiv hrani tudi knjige in publikacije s področja filmske zgodovine, kamere in drugo filmsko tehniko iz obdobja začetkov kinematografije ter zbirko fotografij iz filmov. Več o arhivu najdete na spletni strani www.archiviocarlomontanaro.com. Program bo predstavil direktor arhiva, Carlo Montanaro.
18.5. sobota
19.00
Klasiki
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit bržkone eden najbolj ekstravagantnih vesternov vseh časov, ki ga lahko beremo tudi kot feministično alegorijo takrat aktualnega lova na čarovnice.
21.15
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
19.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
20.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Tridesetletnica filma
Eva
Franci Slak, Slovenija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 86'
Eva (Miranda Caharija) živi sama z dvema odraščajočima otrokoma. Nič posebnega se pravzaprav ne dogaja v njenem na videz urejenem življenju. Z družino živi v prostornem in sodobno opremljenem meščanskem stanovanju, apatično hodi v službo v arhitekturni biro, občasno pa se sestaja z nekaj let mlajšim ljubimcem Mladenom (Janez Bončina - Benč). Drama o krizi ženske v srednjih letih in eden prvih slovenskih filmov z moderno feministično noto.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Praznovanje pomladi
France Štiglic, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 100'
V zgodovinskem filmu se Simon (Zvone Agrež), mlad vojak Marije Terezije, skupaj z drugimi vojaki vrne v domači kraj. Njihova naloga je, da preprečijo vsakoletno pogansko kurentovanje. Ob prihodu srečajo svatovski sprevod, v nevesti pa Simon spozna svoje dekle Suzano (Zvezdana Mlakar). Njuna ljubezen je še živa, zato se pod maskami kurentov Simon in Suzanin mož Štefan (Radko Polič) spopadeta. Ko ju prekinejo, Simon odvrže kurentovo opravo. Obleče jo Štefanov brat, željan začutiti kurentovo moč. Matul je za film na Barju v mesecu in pol zgradil prekmursko vas z 21 hišami, cerkvico in mlinom, v ateljeju pa še vse interiere. Vse je dopolnil z do zadnje podrobnosti preučenimi elementi notranje opreme in rekviziti. Scenografski podvig Matulu prinese še eno zlato areno v Pulju. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
21.5. torek
19.00
Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar/Ob stoletnici rojstva Jožeta Galeta
Sestra
Jože Pogačnik, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 13'
Requiem
Dušan Povh, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 10'
Družinski dnevnik
Jože Gale, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 79'
Smrekar (Stane Sever) je prezaposlen mož, ki ima petindvajset funkcij, med drugim je sanitarni inšpektor in predsednik krajevnega odbora socialistične zveze, ki se zavzema za to, da bi njihova soseska dobila otroško igrišče, vrh tega pa doma kuha in pomaga sosedom. Njegova žena Mara (Vladoša Simčič) je učiteljica, hčerka Ana (Anka Cigoj) je pravkar diplomirala, sinova pa sta majhna navihanca. Ker se poredko vidijo, si v družinski dnevnik pišejo sporočila. Lahkotna komedija o zagatah sodobne družine.
21.00
Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar
Romanca o solzi
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 91'
Zvečer se pred gostilno pretepajo; bosanska sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: v njihovi vasi je nekdo iskal delavce za gradbišče in Ibro oziroma Mačor, kot ga kličejo zaradi njegove telesne spretnosti, se je prijavil, ker je potreboval denar za poroko. Socialna drama o ekonomskih emigrantih.
Projekciji sledi pogovor z direktorjem fotografije Žaretom Tušarjem, ki ga vodi Radovan Čok.
22.5. sreda
19.00
Klasiki
Lola Montès
Max Ophüls, Nemčija/Francija/Luksemburg, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 110', svp
Cirkus v New Orleansu, zadnja leta preteklega stoletja. Povezovalec napoveduje senzacionalen program, ki združuje »odlike spektakla, čustev, akcije in zgodovine ...«. Zvezda programa je slovita plesalka Lola Montès, ki s svojim drznim vedenjem polni mednarodne družabne kronike že pol stoletja. Pred gledalci bo predstavila poglavja svojega življenja, odgovarjala bo na najbolj indiskretna vprašanja in nastopala gola med zvermi. Vsi člani cirkusa Mamut – klovni, trapezisti, pritlikavci in akrobati – sodelujejo pri veliki predstavi, ki spretno zakriva globoko bolečino. Kajti Lola je do konca utrujena in izmučena plesalka z bolnim srcem ...
»Od vseh režiserjev na svetu je edino o Maxu Ophülsu nemogoče govoriti brez bolečine. Tisti, ki so ga razumeli – pravzaprav vsa mlajša kritika, ki je ni zaslepilo pripadništvo raznim strujam –, ga štejejo med največje tragične pesnike filma.« Henri Angel
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Slika (Ein Bild)
Harun Farocki, Nemčija, 1983, 16mm, 1.37, barvni, 25', ap
»Dokument štirih dni, ki sem jih preživel v fotografskem studiu med snemanjem aktov za revijo Playboy. Revija se ukvarja s kulturo, avtomobili, določenim načinom življenja, vendar se zdi, da je vse navedeno samo papirnata krinka, pod katero tičijo gola dekleta. Gola ženska v sredini revije je kot sonce, okrog katerega kroži celoten sistem: kultura, posel, življenje.« Harun Farocki
Kakor kdo vidi (Wie man sieht)
Harun Farocki, Nemčija, 1986, 16mm, 1.37, čb/barvni, 72', ap
»Kakor kdo vidi je moj akcijski celovečerec. Govori o dekletih v pornografskih revijah, katerih imena so izmišljena, o brezimnih mrtvih v masovnih grobiščih, o strojih, ki so tako grdi, da jih delavci upravljajo z zakritimi očmi, o strojih, ki so preveč lepi, da bi jih zakril pokrov avtomobila, o tehnikah dela, ki predpostavljajo bodisi koordinacijo bodisi razkol med delom rok in možganov.« Harun Farocki
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2013.
23.5. četrtek
19.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Trans
Harry Rag (Peter Braatz), Nemčija/Rusija, 1991/93, 16mm, čb/barvni, 95'
Hipnotično potovanje skozi prostranstva nekdanje Sovjetske zveze z legendarno transibirsko železnico. Mešanica eksperimentalnega in dokumentarnega filma. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
22.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Kako je padala Evropa – evropska premiera!
Boris Petkovič, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 50'
Film Kako je padala Evropa spremlja nastanek gledališke predstave Padec Evrope režiserja in scenarista Matjaža Zupančiča. Medtem ko režiser na vajah z igralci odpira temeljna vprašanja odnosov v družbi, je dogajanje na ulicah Ljubljane podobno tistemu, kar je navdahnilo dramo Padec Evrope.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
24.5. petek
19.00
Klasiki
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.75, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
21.30
Retrospektiva: Harun Farocki
Jean-Marie Straub in Danièle Huillet pri snemanju filma po nedokončanem romanu Franza Kafke "Amerika" (Jean-Marie Straub und Danièle Huillet bei der Arbeit an einem Film nach Franz Kafkas Romanfragment "Amerika")
Harun Farocki, Nemčija, 1983, 16mm, 1.37, barvni, 26', ap
Svojevrsten portret Jean-Marie Strauba, Farockijevega vzornika in nekdanjega učitelja na filmski akademiji. Farocki je tako oboževal svojega učitelja, da je o svojem filmu Med dvema vojnama izjavil, da ga je posnel predvsem zato, da bi si zaslužil Straubovo pripoznanje. Pričujoči dokument prikazuje Farockija, kako pod Straubovo obsesivno režijo vadi svoj nastop za celovečerec Razredni odnosi (Klassenverhältnisse, 1983) – portretiranec iz naslova filma tako na neki način postane soavtor svojega portreta.
Delavci zapuščajo tovarno (Arbeiter verlassen die Fabrik)
Harun Farocki, Nemčija, 1995, video, 1.37, čb/barvni, 36', ap
Prodorna dokumentarna analiza dediščine znamenitega istoimenskega kratkega filma bratov Lumière, analiza sledi, ki sta je ta motiv in motiv dela vtisnila v zgodovino filma, obenem tudi analiza kinematografskega medija samega.
Izražanje rok (Der Ausdruck der Hände)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, video, 1.37, barvni, 30', ap
Filmski esej na temo govorice rok in kratkih stikov, ki nastajajo med izraznostjo rok in obraza, kadar skuša slednji kaj prikriti.
25.5. sobota
17.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Sreča na vrvici
Jane Kavčič, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 82'
V počitniško opustelem ljubljanskem betonskem naselju se otroci posvečajo igri indijancev in njihovih nasprotnikov. Eden od otrok, Matic (Matjaž Gruden), ki živi sam z mamo, ker oče dela v Libiji, dobi priložnost, da zaigra v filmu. Tam spozna Mileno (Vesna Jevnikar) in črnega novofundlandca, ki mu tako priraste k srcu, da mu ga podarijo. Začne se cela vrsta zapletov, saj mama ne dovoli, da bi Matic psa obdržal, nanj pa so ljubosumni tudi drugi otroci in psa skrijejo. Matul je pripravil realistično sodobno scenografijo, v kateri večino prizorov predstavljajo predvsem skrbno izbrane lokacije eksterierov. Za otroški indijanski tabor si je zamislil preproste šotore, narejene iz starih odej. Ti so morali bili taki, da bi jih lahko postavili tudi otroci sami.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
19.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane dobe. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju vrste kritikov ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov.
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
26.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Dvajsetletnica filma
Morana
Aleš Verbič, Slovenija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 103'
Skupina deklet in fantov se na Radovo (Vojko Zidar) pobudo odloči, da se bodo v visokogorski svet odpravili na precej nenavaden način, z dvema terenskima avtomobiloma in motornim kolesom. Tam jih pričaka skrivnostna, krvoločna in maščevalna Morana, slovanska boginja smrti, zime in nočnih mor. Grozljivka v gorskem okolju.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Tri četrtine sonca
Jože Babič, Slovenija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 103'
Povojni film o mednarodno raznoliki druščini taboriščnikov, ki obstane na češki postaji Mosty. Tam čakajo na vlak, ki jih bo popeljal domov. Med čakanjem se ne morejo izogniti zapletom. Jugoslovan Slavo (Bert Sotlar) sili domov, a ne ve, da je njegova zaročenka mrtva, Marija (Mira Sardoč) je noseča, otrok pa nima očeta, Italijan Mateo (Pero Kvrgić) ukrade igrači za dečka Radka, ki je zbolel od preobjedenosti ... Vsak ima svojo skrivnost in svoje težave. Njihova življenja je vojna za vedno spremenila – zanje sijejo le tri četrtine sonca. Film so snemali na železniški postaji v Novi Gorici, v Novem mestu in Litiji ter v ateljejih v Ljubljani, kjer so po Matulovih načrtih zgradili vse interiere, vključno z vrtom in železniškim vagonom. Matul izbere vse lokacije in se poglobi v najmanjše podrobnosti: preuči napise na vlakih, naredi načrt za veliko uro v pasaži s trgovinami in pripravi celo skice za izdelavo šaljivih tarč za zabaviščni park. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
23.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je vsak zadnji ponedeljek v mesecu odprta možnost za projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
28.5. torek
19.00
Klasiki
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega "vagabundskega" življenja ter vseskozi sanja o magičnem mestu Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in zapusti trabakulo ter Jeana. Labodji spev prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Gesla v besedi in sliki. Pogovor z Vilémom Flusserjem (Schlagworte - Schlagbilder. Ein Gespräch mit Vilém Flusser)
Harun Farocki, Nemčija, 1986, video, 1.37, barvni, 13', ap
Pogovor s filozofom Vilémom Flusserjem o medijski proizvodnji določenih gesel, udarnih vsebin v besedi in sliki, s kakršnimi nas nagovarjajo množični mediji.
En dan v življenju potrošnikov (Ein Tag im Leben der Endverbraucher)
Harun Farocki, Nemčija, 1993, video, 1.37, čb/barvni, 44', ap
Vrtoglav kolaž odlomkov iz štiridesetletne zgodovine televizijskih reklam, ki se zlije v ironičnih štiriindvajset ur v življenju povprečnega potrošnika. Brechtovska mešanica barv, časovnih obdobij in različnih »ideologij ugodja« nastavlja zrcalo našim časom, vrednotam, skrbem, upanjem.
Vodilna vloga (Die führende Rolle)
Harun Farocki, Nemčija, 1994, video, 1.37, barvni, 35', ap
Leto 1989, padec berlinskega zidu. Dneve in dneve si televizijske ekipe zaman prizadevajo posneti emblematično, vodilno podobo, ki bi ponazorila vso razsežnost dogodka. Pet let kasneje Farocki njihova prizadevanja premontira v poskus opredelitve te »odsotne podobe«. Časovna distanca predvsem osvetli zarezo, ki jo je dogodek povzročil v kolektivni zavesti, pa tudi nova prizadevanja, da bi potlačili travmo, ki je dogodku sledila.
29.5. sreda
19.00
Klasiki
Pirati iz Moonfleeta (Moonfleet)
Fritz Lang, ZDA, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 87', svp
Vetrovna obala jugozahodne Anglije, 18. stoletje. Osiroteli deček John Mohune prispe v vasico Moonfleet, kjer naj bi odslej živel z materinim starim prijateljem Jeremyjem Foxom (Stewart Granger). Kmalu spozna, da je elegantni gentleman v resnici vodja tihotapske tolpe piratov. A kljub preteči nevarnosti se deček od moža noče več ločiti. Ob svojem nastanku rahlo spregledana, danes pa priznana mojstrovina velikega Fritza Langa. "Najlepši cinefilski film." Serge Daney
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Okus življenja (Der Geschmack des Lebens)
Harun Farocki, Nemčija, 1979, 16mm, 1.37, barvni, 29', ap
»Leta in leta sem iskal načine, kako s kamero ujeti vsakdanje življenje prav tako, kot ga ujame naš bežen pogled, ko med sprehodom zdrsne po ulici. Ko sem ga iznašel, sem se dva tedna in pol sprehajal po mestu in nabiral podobe za ta film.« Harun Farocki
Življenje – ZRN (Leben – BRD)
Harun Farocki, Nemčija, 1990, 16mm, 1.37, barvni, 83', ap
Skrbno skonstruiran kolaž odlomkov iz najrazličnejših efemernih filmov, reklamnih, znanstvenih in izobraževalnih, ki na nevsakdanji način na novo naslika vsakdan življenja v Zvezni republiki Nemčiji.
30.5. četrtek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Irma Vep
Olivier Assayas, Francija, 1996, 35mm, 1.66, barvni, 96', ap, svp
Zvezda hongkonškega akcijskega filma Maggie Cheung prispe v Pariz, kjer naj bi odigrala vlogo v rimejku Feuilladovih kultnih Vampirjev iz drugega desetletja 20. stoletja. Režiser René Vidal (Jean-Pierre Léaud) je nad njo očaran in ji nameni vlogo Irme Vep (gre za anagram besede »vampire«), fantazijske protagonistke v oprijetem dresu iz črnega lateksa. Azijska zvezda ne razume francosko, Vidal pa se skupaj z ekipo lomi v angleškem jeziku, zato je delo težavno. Eden najbolj zabavnih filmov o snemanju filmov, poslastica za cinefile.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Videogrami revolucije (Videogramme einer Revolution)
Harun Farocki, Andrei Ujică, Nemčija, 1992, 16mm, 1.37, barvni, 106', ap
Sistematična video beležka romunske revolucije, posneta med 21. in 26. decembrom 1989, v času med Ceauşescujevim poslednjim javnim govorim in televizijskim posnetkom njegove eksekucije.
»Ključni medij vsakega časa je od nekdaj posegal v zgodovino, jo hkrati beležil in zaznamoval. To je počelo gledališče, od Shakespeara do Schillerja, nato literatura, recimo Tolstoj. Kot vemo, je 20. stoletje filmično, vendar je šele videokamera s svojo dostopnostjo in mobilnostjo tista, ki bo zaokrožila proces filmanja zgodovine. Pod pogojem seveda, da zgodovina obstaja.« Andrei Ujică
31.5. petek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Demonlover
Olivier Assayas, Francija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 117', ap
Nadvse bizaren tehnološki triler o nasilni zmešnjavi, ki nastane, ko se svetovne korporacije spopadejo za monopol nad interaktivno animirano spletno pornografijo. Erotična mojstrovina, ki dramaturško sledi logiki nočne more (ali naključnega brskanja po spletu) in zavrta globoko v megleno moralno ločnico med avtentičnimi in simuliranimi podobami nasilja, je bila ob svojem nastanku močno opljuvana, danes pa velja za kult in enega ključnih filmov Olivierja Assayasa. Mednarodno zasedbo med drugim tvorijo Connie Nielsen, Charles Berling, Chloë Sevigny in Gina Gershon, izvirno glasbo so napisali Sonic Youth.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki/Filmski krožek DPU
Slike sveta in vanje vpisana vojna (Bilder der Welt und Inschrift des Krieges)
Harun Farocki, Nemčija, 1988, 16mm, 1.37, čb/barvni, 75‘, ap, svp
Izhodišče filma so zračni posnetki Nemčije, ki so jih med drugo svetovno vojno napravila ameriška letala v iskanju tarč, predvsem različnih industrij orožja. Šele desetletja kasneje se je razkrilo, da so zavezniki na teh fotografijah posneli tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz, vendar ga niso zmogli ali želeli prepoznati. Bržkone najbolj slovit esej Haruna Farockija, mojstrovina, v kateri avtor preiskuje Viriliojev koncept »teroristične estetike« optične stimulacije in načine, na katere nov pogled na stare podobe slednje preobrazi v nove podobe.
Projekciji sledi pogovor s Harunom Farockijem.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
