1.7. ponedeljek
12.00
Festival 35-mm filma
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune)
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
13.30
Festival 35-mm filma
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
15.30
Festival 35-mm filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film.
17.30
Festival 35-mm filma
Mesto slovesa (La Jetée)
Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, čb, 28', svp
Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času nazaj. Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama.
19.00
Festival 35-mm filma/In memoriam: Rapa Šuklje
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi, svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov. Glasbena spremljava v živo: Boštjan Narat (električna kitara), Lado Jakša (saksofon, klaviature).
22.00
Festival 35-mm filma
Julijski dež (Ijulskij dožd)
Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
»Freska družbe (sovjetska), mladosti (generacija), tovarišije (300-400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje počasi pada, kar ji je v življenju najbližje; in potem zasije v čudni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslužnih borcev in novo mladino, ki čakajo, da vržejo glas za enako prihodnost. Nič oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnično onostranstvo, kaj vse je prešlo in kaj vse je bilo mogoče, kako vse bi lahko živel, če ne bi živel (in se tolažil) s prav tem življenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je človek osamljen, prijatelji in vse, kar v življenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves.« Vlado Škafar
23.59
Festival 35-mm filma
Pozno ponoči (Dead of Night)
Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Na večerni zabavi v podeželski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihče, zbranim razkrije, da je vsakega od njih že srečal v sanjah, ki ne obetajo nič dobrega. Zloslutna napoved spodbudi preostale, da si začnejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazložljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane prepričan, da je njegova groteskna lutka oživela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdevičil platno kinotečne dvorane na Miklošičevi 28.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstop na vse projekcije v sklopu Festivala 35-mm filma je prost. Brezplačne vstopnice si zagotovite na blagajni Kinoteke na dan predstave.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
12.00
Festival 35-mm filma
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune)
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
13.30
Festival 35-mm filma
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
15.30
Festival 35-mm filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film.
17.30
Festival 35-mm filma
Mesto slovesa (La Jetée)
Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, čb, 28', svp
Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času nazaj. Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama.
19.00
Festival 35-mm filma/In memoriam: Rapa Šuklje
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi, svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov. Glasbena spremljava v živo: Boštjan Narat (električna kitara), Lado Jakša (saksofon, klaviature).
22.00
Festival 35-mm filma
Julijski dež (Ijulskij dožd)
Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
»Freska družbe (sovjetska), mladosti (generacija), tovarišije (300-400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje počasi pada, kar ji je v življenju najbližje; in potem zasije v čudni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslužnih borcev in novo mladino, ki čakajo, da vržejo glas za enako prihodnost. Nič oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnično onostranstvo, kaj vse je prešlo in kaj vse je bilo mogoče, kako vse bi lahko živel, če ne bi živel (in se tolažil) s prav tem življenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je človek osamljen, prijatelji in vse, kar v življenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves.« Vlado Škafar
23.59
Festival 35-mm filma
Pozno ponoči (Dead of Night)
Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Na večerni zabavi v podeželski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihče, zbranim razkrije, da je vsakega od njih že srečal v sanjah, ki ne obetajo nič dobrega. Zloslutna napoved spodbudi preostale, da si začnejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazložljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane prepričan, da je njegova groteskna lutka oživela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdevičil platno kinotečne dvorane na Miklošičevi 28.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstop na vse projekcije v sklopu Festivala 35-mm filma je prost. Brezplačne vstopnice si zagotovite na blagajni Kinoteke na dan predstave.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
